Sobotni intervju
Sobota, 12. 12. 2020, 6.01
9 mesecev, 3 tedne
Sobotni intervju: Manca Notar
Na Kanarskih otokih si je ustvarila družino, a športu še ni pomahala v slovo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
6
Manca Notar je bila ena od najbolj zaslužnih za predstavitev supanja Slovencem. Kaj počne danes?
Manca Notar sodi med pionirje supanja v Sloveniji. Ko deska za veslanje stoje še ni bila sestavni del naše prtljage na poletnih počitnicah, je ona že odločno stopala proti svetovnemu vrhu te mlade športne panoge. Dosegla ga je že pri svojih 21 letih, ko je v Københavnu leta 2017 postala svetovna prvakinja v sprintu. Štiriindvajsetletna diplomantka laboratorijske biomedicine danes živi na kanarskem otoku Gran Canaria, kjer sta si s parterjem Philipom Kösterjem, petkratnim svetovnim prvakom v jadranju na deski, ustvarila družino. Kaj pa šport? Zagotavlja, da mu še ni pomahala v slovo.
Čeprav je stara šele 24 let, je za Manco Notar že na gosto popisana športna in življenjska zgodovina.
Pionirka supanja v Sloveniji
Pri dveh letih je prvič stopila na alpske smuči in pri šestih na vodno desko (windsurf). Pri 15 letih je spoznala sup, ki je kmalu postal njeno glavno športno orodje.
Kot je povedala v enem od intervjujev, ji je oče Marko, ki je bil vsa leta njen trener, dal kmalu vedeti, da ni bankomat in da bo morala sama poskrbeti za svojo promocijo. In to je tudi storila.
Legendarnemu jadralcu na deski Robbyju Naishu je napisala pismo, v katerem se je predstavila in ga prosila za sponzorsko podporo. Pol leta je čakala na odgovor in ko je pismo prišlo, je bil odgovor pozitiven. Naish je prepoznal njeno raznolikost – poleg supanja obvlada tudi deskanje na vodi in kajtanje – in jo pri njenih 16 letih sprejel v svojo tekmovalno ekipo.
Dobro delo in sponzorska podpora sta hitro obrodila sadove. Notarjeva je že v letu 2012 na evropskih tekmah nanizala devet zaporednih zmag. Spomnimo se, stara je bila komaj 16 let. Zmagala je tudi na turneji štirih bavarskih jezer in sezono končala z drugim mestom na prestižni tekmi Nautic SUP Paris Crossing v Parizu.
V sezoni 2013 je debitirala na tekmah svetovnega pokala, kjer je blestela predvsem v šprintih. V Abu Dabiju in Hamburgu je osvojila drugo in v Bilbau tretje mesto. Prvič v tekmovalni karieri se je udeležila tekem v downwind pogojih, kjer je na tekmi Maui Paddle Championships na Havajih v svoji kategoriji dosegla prvo mesto.
Najbolj ponosna je na to, da ji je kot najmlajši Evropejki uspelo ekipno preveslati kanal med havajskima otokoma Molokai in Oahu, pohvali se lahko s še dvema naslovoma svetovne prvakinje na napihljivih supih.
Kot da uspeh v športu še ne bi bil dovolj, je vmes z odliko končala še maturo na škofjeloški gimnaziji in se vpisala na študij laboratorijske biomedicine.
Tudi sezona 2016 je bila izjemno uspešna, vrhunec pa je bilo tretje mesto na šprinterski preizkušnji ISA World SUP and Paddleboard Championships na Fijiju. Uspeh kariere je dosegla leta 2017, ko je v Københavnu postala svetovna prvakinja v šprintu.
Lani poleti je pri 23 letih končala študij laboratorijske biomedicine in februarja letos pri 24 letih postala mama. S partnerjem Philipom Kösterjem, petkratnim svetovnim prvakom v jadranju na deski, sta prvorojenki nadela ime Malia. Ime je havajska različica imena Maria, v svahiliju pa je to krajša oblika imena Amalia. Ime Malia ima več pomenov – od kapljice morja, zvezde morja, upornice, ljubljene …
S partnerjem Philipom Kösterjem in hčerko Malio, ki se je rodila rik pred začetkom prvega vala epidemije novega koronavirusa.
Zadnjih nekaj mesecev se glavnina pogovorov vrti okrog koronavirusa in ukrepov, povezanih z zajezitvijo števila okužb. Kako je trenutno z ukrepi na Kanarskih otokih, kjer ste si ustvarili svoj drugi dom?
V redu, zdi se, da ste, kar zadeva ukrepe, zdaj v Sloveniji celo na slabšem kot mi na Gran Canarii, medtem ko je bilo v prvem valu ravno obratno.
Spomladi smo tukaj živeli v karanteni v res pravem pomenu besede. To pomeni, da smo bili dva meseca zaprti v hiši. Če si samo stopil čez prag hiše, na primer na pločnik, si dobil 600 evrov kazni. No, s to vsoto se je začelo.
Kako so izvajali nadzor kršitev?
Z Manco smo se pogovarjali prek virtualnih kanalov.
Približno petkrat na dan so se po naši soseski vozila vojaška, policijska in gasilska vozila, pri čemer so prek zvočnikov opozarjali, da ne smemo biti na prostem. Nadzor so opravljali tudi s helikopterji.
Dovoljen je bil le izhod do najbližje trgovine in lekarne. Najprej smo bili prepričani, da bomo tako živeli 14 dni, no, zavleklo se je na dva meseca.
Konec maja smo že imeli dovoljenje, da smo lahko za eno uro zapustili hišo in se gibali na območju enega kilometra od stalnega prebivališča.
Glede na vse ukrepe, ki smo jih že doživeli, se danes, ko je eden od ukrepov obvezno nošenje maske, tudi na prostem in tudi, če si sam, sploh ne pritožujemo.
>>> Vsi sobotni intervjuji na enem mestu.
Predvidevam, da ste tudi na Kanarskih otokih že krepko v drugem valu epidemije?
Res je, vendar imamo precej bolj spodbudne številke kot v Sloveniji. Na dan imamo med 100 in 150 novih primerov okužb, pa še te so večinoma na drugem kanarskem otoku.
Sicer pa je epidemija Kanarske otoke zelo prizadela. Tukaj skoraj ni turistov, kar je seveda zelo slabo, saj domačini od turizma živijo. Je pa po drugi strani tukaj zelo veliko migrantov, ki sem prihajajo z ladjami, tako imenovanimi paterami, iz Maroka in so nameščeni po tukajšnjih hotelih. V zadnjem mesecu jih je prišlo skoraj dva tisoč, kar je za Kanarske otoke zelo visoka številka.
"Ko sem se leta 2011 začela ukvarjati s supanjem, bi nas lahko prešteli na prste ene roke. Vsi so se nam smejali … Zdaj pa je supanje v zadnjih treh, štirih letih postalo res zelo priljubljeno."
So Kanarski otoki zdaj vaš dom? Začasni dom?
Tu je zdaj moj dom.
Kaj pa športna kariera? Je ta del življenja že zaprto poglavje ali razmišljate o vrnitvi v tekmovalne športne vode?
Nikoli ne reci nikoli, je pa koronavirus vse skupaj postavil na glavo. Vrnitev po porodu ni potekala ravno po načrtih, vendar kljub temu pridno treniram, potem pa bomo videli, kaj bo prinesel čas.
Tudi sicer so bila letos vsa tekmovanja odpovedana, potovanja so tako ali tako omejena, tako da mi drugega, kot da treniram, niti ne preostane.
Izvajam vse vodne športe, ki jih obvladam. Naučila sem se tudi winganja – to je jadranje na deski, pri čemer v rokah držiš wing, na deski pa imaš tako imenovani foil. Super zadeva.
Videti je kot šport, za katerega potrebuješ ogromno ravnotežja.
Da, ni ravno najbolj preprosto, mi pa pri tem zelo veliko pomaga moje znanje windsurfinga in kajtanja, seveda tudi ravnotežje iz supanja.
Sicer pa na Gran Canarii izkoriščam vse pogoje … Ko piha, grem deskat ali kajtat, ko je vetra manj, se odpravim wingat …
Kdaj pa so pogoji pravi za supanje? Mirnih voda ni?
Kanarski otroki res niso ravno sanjska destinacija za treniranje supanja po mirnih vodah, lahko pa rečem, da je ravno to moja prednost. Odkar so Kanarski otoki vstopili v moje življenje, so mi dali ogromno, tudi tako, da sem se naučila supati proti vetru. Največ treningov sem namreč opravila proti vetru in kadar je bila tekma v takšnih pogojih, se mi je to več kot obrestovalo. To je bila moja največja prednost.
Kdaj so Kanarski otoki postali del vašega življenja?
Pravzaprav so že od nekdaj … S starši smo sem hodili na počitnice. Prvič sem bila tu že pri šestih letih in starši se vedno šalijo, da so me že vse življenje pripravljali na to, da bom tukaj živela.
"SUP me je zagotovo popeljal v kraje, ki jih brez tega zagotovo ne bi obiskala. Imela sem srečo, da so bila to večinoma tropska mesta, čeprav moram po drugi strani priznati, da je bilo turističnega razgledovanja bolj malo."
Imate srečo … Tekmovanja so vas popeljala po številnih eksotičnih državah, ni res?
Res je, supanje me je zagotovo popeljalo v kraje, ki jih brez tega zagotovo ne bi obiskala. Imela sem srečo, da so bila to večinoma tropska mesta, čeprav moram po drugi strani priznati, da je bilo turističnega razgledovanja bolj malo.
Ker sem takrat še študirala, se mi niti ni izšlo, da bi lahko bila dlje časa odsotna.
Na sup ste prvič stopili pred devetimi leti. Takrat ste bili po svoje pionirka supanja v Sloveniji. Kako gledate na razvoj tega športa?
Sup kot tekmovalni šport je v zadnjih letih doživel res velik razvoj. Bili smo že na pragu olimpijskih iger, vendar se na žalost ni izšlo, vsekakor pa upam, da bomo nekoč lahko tudi na olimpijskih igrah navijali za najboljše tekmovalce.
Tekmovanja v supanju so tako rekoč po vsem svetu, a moram priznati, da bi sama rada videla več sprint tekem, saj veliko bolj uživam v sprintu kot pa na tekmah na dolge razdalje.
Na tekmi London SUP open leta 2018
Danes je sup sestavni del počitniškega dogajanja … Navsezadnje je to rekvizit, ki je finančno precej dostopen, še posebej če ga primerjamo z drugimi rekviziti za šport na vodi.
Ko sem se leta 2011 začela ukvarjati s supanjem, bi nas lahko prešteli na prste ene roke. Vsi so se nam smejali … Zdaj pa je supanje v zadnjih treh, štirih letih postalo res zelo priljubljeno. Upam, da sem z Red Bullovimi dogodki tudi sama kaj pripomogla k temu. Naš cilj je bil za ta šport navdušiti ženske in ko je navdušena ženska, se s tem kmalu začne ukvarjati vsa družina (smeh, op. p.).
Supanje lahko izvajaš povsod – na jezeru, na morju, zelo popularni so tudi napihljivi supi, ki jih lahko brez težav spraviš v avto in pripelješ, kamor je že potrebno. Supi so krasni tudi za druženje, med supanjem se lahko o marsičem pogovoriš, lepo se vidi pod gladino vode …
Veseli me, da so ljudje tako sprejeli ta šport.
Manca na lanski prireditvi na Bledu z naslovom What
Največji uspehi Mance Notar
- Najmlajša Evropejka, ki je preveslala razdaljo med havajskima otokoma Molokai in Oahu,
- 2-kratna svetovna prvakinja na napihljivih deskah.
- SP:
1. mesto, sprint, København 2017
3. mesto, sprint, Fiji 2016
4. mesto, razdalja, Fiji 2016
10. mesto, razdalja, København 2017
Konec februarja ste rodili deklico Malio. Kako se vam je z materinstvom spremenilo življenje?
Zelo je luštno. Vsi trije se vsak dan naučimo nekaj novega. Seveda je tudi naporno, a v materinstvu uživam. Malia je v najino življenje prinesla res zelo veliko veselja, veliko smeha …
Zelo rada ima vodo in tudi veter je sploh ne moti. Ne vem, zakaj se mi zdi, da bo šla kaj kmalu po Philipovih stopinjah. Tudi na supu je že bila … Tako da je vpletena v vse, kar se nama dogaja.
Z goro študijske literature po uspešno opravljenem študiju laboratorijske biomedicine
Med športno kariero ste bili zelo uspešni tudi na študijskem področju. Medtem ste uspešno končali študij laboratorijske biomedicine.
Res je, vse skupaj je bilo zaradi usklajevanja s športom precej naporno, a se je dobro izšlo.
Od septembra lani delam za švicarsko podjetje Smart Blood Analytics, v katerem so razvili algoritem strojnega učenja, ki lahko že na podlagi rezultatov krvnih preiskav napove morebitne bolezni pri pacientu. Pravzaprav smo najboljši prijatelj zdravnika in smo na voljo 24 ur na dan … Moje delo je prek spleta. Porodniški dopust se mi je že zdavnaj iztekel … Pri nas traja samo 16 tednov.
Kako vam je sploh uspelo usklajevati študij in šport? Danes tako dobro znanega šolanja na daljavo takrat seveda ni bilo. Nadpovprečni ste bili namreč tudi na tem področju. Odličnjakinja na gimnaziji, Zoisova štipendistka ...
Lahko rečem, da je bilo letalo moja študijska soba.
Kaj pa vem, vse je bilo mogoče in niti nisem razmišljala, da se mi ne bi izšlo, čeprav je bilo na fakulteti zaradi številnih vaj, ki smo jih imeli na programu, vse skupaj precej zahtevno.
"Šport mi je dal ogromno. Predvsem disciplino. Delam zjutraj, treniram, ko hčerka spi in je pod budnim očesom Philipa, ves preostali čas pa preživljamo kot družina."
Lahko vse to, kar ste vložili v šport, kar ste se naučili, kakorkoli vpletete v svoje delo? Morda to, da znate res dobro razporejati svoj čas …
Šport mi je dal ogromno. Predvsem disciplino. Delam zjutraj, treniram, ko hčerka spi in je pod budnim očesom Philipa, ves preostali čas pa preživljamo kot družina.
Pogrešate Slovenijo?
Predvsem pogrešam družino. K sreči se je Malia rodila pred rokom in so jo moji starši lahko videli takoj po rojstvu, pa potem še enkrat, večkrat pa zaradi pandemije žal ne. Stike ohranjamo prek virtualnih kanalov.
Pogrešam tudi svoj domači kraj Zminec, pogrešam drevesa, prijatelje …
Leta 2017 je v Københavnu z naslovom svetovne prvakinje v sprintu dosegla uspeh kariere.
Imate v športu še kakšne neporavnane račune? Naslov svetovne prvakinje ste osvojili leta 2017, višje v supanju ne gre.
Res je, supanje ni olimpijska disciplina in z naslovom svetovne prvakinje sem dosegla vse, kar je v tem športu mogoče. Ampak, kot sem rekla, nikoli ne reci nikoli … Zakaj pa ne bi osvojila še enega naslova svetovne prvakinje?
Glede na trenutne razmere je težko karkoli napovedovati. Časi so tako negotovi, da si ne bi upala ničesar obljubiti. Bilo bi nepravično do kogarkoli.
Leta 2014 med supanjem na Bledu
6