Zakaj so narabutani jajčevci najboljši

Slovar slovenskega književnega jezika rabutanje opisuje kot nabiranje na tujem. Vsakdo, ki je starejši od 35 let, ima iz svojega otroštva vsaj en spomin na to početje. Na češnje, ki so visele čez sosedovo ograjo. Na koruzo, ki je rasla na gmajni. Na ringloje s šolskega dvorišča. In slive z vrta hudega soseda, ki je na otroke vedno naščuval psa. Na srečo je bil ta pes koder.

Zdaj so čisto drugi časi. Zasebna lastnina je nedotakljiva, rabutanje skoraj kraja. Na tujem nabirajo le Romi, ki z njiv pobirajo zelje in krompir. A kljub temu sem letos pridno rabutala, in da tradicija ne bi izumrla, o tem podučila tudi otroka.

Kdaj in kako se lahko rabuta: Ko vidiš soseda na traktorju, ne smeš po plen Začelo se je, ko so se napovedali obiski in si zaželeli pečenih skuš, v košarici pa ni bilo več česna in sem se spomnila, da je tisti na njivi pri sosednji vasi ravno prav zrel. Otroka sem podučila, kako se to dela, in sva šla v rabutanje. Česen je bil vrhunski.

Nato so dozorele nektarine v nasadu pri gozdu. Bile so preveč vabljive, da ne bi vsakič, ko smo šli mimo, odtrgali vsaj ene. In tu je otrok dobil prvo lekcijo, kdaj in kako se lahko rabuta – ko vidiš soseda na traktorju, ne smeš po nektarine.

Najbolj svež jajčevec s sosednje njive A najslajši so bili jajčevci. Spet so se napovedali obiski, tokrat so si zaželeli mesni žar. In ker je ena izmed mojih specialitet solata iz jajčevcev, ki jih seveda ni bilo v hladilniku, ni šlo drugače, kot da smo enega narabutali na njivi ob oljkah. In kakšen jajčevec je to bil – gladek in tako svetleč, da se je v njegovi temnovijoličasti lupini svetilo sonce. Pecelj je bil še pokrit z drobnimi dlačicami in je malce pikal. Popolna svežina, takšna, ki ne potrebuje namakanja v mleko, soljenja in polivanja z limono, kar so stari triki za odganjanje grenkobe iz jajčevcev. Teknil je kot že dolgo noben.

V poduk: priznanje "zločina" se vam lahko obrestuje Rabutanje jajčevcev pa ni bilo popolno. Naslednji dan, ko je sosed ponovno prišel na njivo pogledat pridelek, mi pravičniška sodobna morala ni dala miru in sem se mu opravičila, ker sem nabirala na njegovi njivi. V zameno sem ponudila gemišt. Nasmejal se je, prišel na gemišt ter prinesel še vrečo svežih paprik in tri jajčevce za povrhu. Za jesen pa je otroku obljubil še največjo bučo na njivi.

Solata iz pečenih jajčevcev

dva jajčevca dva manjša paradižnika srednje velika čebula večja rdeča podolgovata paprika sok ene limone ščep čilija v prahu olivno olje sol

Jajčevca operite in ju cela nabodite na paličico za ražnjiče. Specite ju na ognju, da zunaj postaneta črna, znotraj pa mehka. Tudi paradižnik, papriko in čebulo napičite na paličice in jih specite, vendar na manjšem ognju kot jajčevce. Najbolje je, da vso to zelenjavo spečete, medtem ko se pripravlja žerjavica za pečenje na žaru.

Pečena jajčevca previdno olupite in mehko sredico dajte v globok krožnik. Paradižnik olupite in na drobno sesekljajte. Prav tako papriko in čebulo. Vse sestavine dobro premešajte, posolite, prelijte z limoninim sokom in olivnim oljem ter posujte s čilijem v prahu. Če želite, lahko namesto tega na drobno sesekljate svež pekoč feferon. Dobro premešajte in vsaj za petnajst minut postavite v hladilnik. Solata je odlična priloga k vsem vrstam mesa na žaru.