Sreda, 5. 8. 2015, 15.45
8 let, 7 mesecev
Knjiga, ki je svetu pokazala, kakšne so posledice atomske bombe
Leto dni po tem, ko so ZDA na Hirošimo in Nagasaki odvrgle jedrsko bombo, o posledicah Dečka in Debelinka, kot so imenovali bombi, v svetu ni bilo veliko znanega. Ameriške oblasti so se po japonski predaji namreč na vso moč trudile, da bi posledice uporabe jedrskega orožja ostale čim bolj prikrite, zato je bila prav objava reportaže Johna Herseyja, ki velja za enega od pripadnikov "novega novinarstva", tista, ki je uničujoče posledice bombe najprej predstavila ameriški, štiri leta pozneje, ob prevodu, pa še japonski javnosti. Reportaža je bila 31. avgusta 1946, čeprav so jo sprva nameravali objaviti v štirih delih, v celoti objavljena v znameniti reviji New Yorker. Za knjižno različico je Hersey prejel Pulitzerjevo nagrado, New York University pa je delo razglasila za najboljše novinarsko delo 20. stoletja.
"V tistem je nebo presekal gromozanski blisk. Tanimoto se dobro spominja, da je potoval od vzhoda proti zahodu, od mesta proti hribom. Bilo je kot sončna zavesa," se je za Herseyja padca bombe spominjal župnik. Krojačeva žena se je spominjala, da se je belo zabliskalo, "da take beline še ni videla". Zdravnik je videl blisk, ki se mu je zdel živo rumen, nato pa se je bolnišnica, pred katero je stal, nagnila in se prevrnila v reko, spet drugi zdravnik je ob blisku pokleknil na koleno, "in si rekel tisto, kar lahko pride na misel samo Japoncu: 'Sasaki, gambare!' Bodi pogumen!"
Danes so podrobnosti napada bolj ali manj znane, a prve dni, celo leta po eksploziji so številni o tem, kaj se je zgodilo, lahko samo ugibali:
Nekateri so ugibali, da so ZDA nad Hirošimo spustile "cvetlično košaro Molotova", kar je bilo "rahločutno japonsko ime za "košaro kruha" oziroma grozd samorazpršilnih bomb". Nekateri so kaplje dežja zamenjali za bencin, prepričani, da Američani na mesto polivajo bencin, da ga bodo potem lažje zažgali.
Petnajstega avgusta je po radiu ljudstvo nagovoril japonski cesar. Sprva navdušeno japonsko prebivalstvo, ki si je nagovor jemalo v čast, je bilo kmalu razočarano, ko je cesar povedal, da je vojne konec, Japonska pa poražena. "Vendar so ubogali cesarjev ukaz in se mirno ter iskreno žrtvovali za trajni mir v svetu – in Japonska je začela novo pot."
Radiacijska bolezen je po ugotovitvah zdravnikov, kot piše Hersey, napredovala v treh stopnjah: prva je bila mimo, preden so zdravniki sploh ugotovili, da gre za novo bolezen. "Na tej stopnji so v prvih nekaj urah in dneh skrivnostno umrli na videz nepoškodovani ljudje. Umrlo je 95 odstotkov ljudi v krogu osemsto metrov od središča in več tisoč bolj oddaljenih."
ZDA, ki so Japonsko okupirale do leta 1951, so izdajo knjige na Japonskem poskušale prepovedati, šele leta 1949 je izšel prevod v japonščino, medtem ko naj bi angleške različice Tokio dosegle že dve leti prej. Slovenski prevod je delo Andreja Hitija Ožingerja, spremno besedo je napisal Boštjan Videmšek, knjiga pa je izšla pri založbi UMco.