Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
9. 1. 2015,
16.01

Osveženo pred

1 leto, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Eataly tartufi čokolada Piemont kulinarika Torino potopis

Petek, 9. 1. 2015, 16.01

1 leto, 5 mesecev

Torino: od avtomobilskega ponosa do kulinaričnega središča Italije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Milijonsko mesto pod piemontskim vencem Alp se iz Fiatove centrale počasi spreminja v kraj za tiste, ki počitnice načrtujejo z mislijo na dobro hrano.

Torino se na sezname najbolj zaželenih turističnih destinacij ne uvršča. V senci italijanskih turističnih magnetov, kot so Benetke, Rim in Firence, ostaja neopažen. Na prvi pogled se zdi, da italijanski Detroit, mesto, ki je dom italijanskega avtomobilskega giganta Fiat, obiskovalcu pač ne more ponuditi ničesar zanimivega …

Ne bi se mogli bolj motiti. Mesto Juventusa, Alberta Tombe in skrivnostnega Torinskega prta je po krivici spregledano kulinarično središče. Ne nazadnje je to prestolnica Piemonta, dežele tartufov, izjemnih vin in cenjenih lešnikov, iz katerih se je rodila Nutella. V bližnjem mestecu Bra ima svoj sedež gibanje Slow Food, iz Torina pa izvira tudi ekološka sladoledarska veriga Grom, ki je v dobrih desetih letih osvojila ves svet – najbližje Sloveniji jih lahko preizkusite v Trstu.

 | Foto:

Živilska trgovina, ki je postala svetovna uspešnica

Torino je dom še ene svetovne kulinarične uspešnice, trgovske verige Eataly ali Jejtalija po naše. Gre za idejo podjetnika Oscarja Farinettija, ki je leta 2007 v nekdanji tovarni vermuta v torinski četrti Lingotto odprl prvo trgovino. Zamislil si je lokal, v katerem je trgovina z vrhunskimi italijanskimi prehrambnimi izdelki združena s prostorom, kjer se lahko ljudje družijo, jedo in se o italijanski hrani tudi kaj novega naučijo.

Zamisel je bila takojšnja uspešnica, tri leta pozneje so v partnerstvu s kulinaričnim zvezdniškim trojčkom Mariom Batalijem ter Lidio in Joejem Bastianichem odprli prvo podružnico na Manhattnu, od takrat pa je zraslo že 27 trgovin, ob Italiji in ZDA še na Japonskem, v Turčiji in Dubaju. Pred slabim mesecem dni so najavili, da Eataly prihaja tudi v München.

 | Foto:

Eataly je Italija v malem

Slabih tri tisoč kvadratnih metrov velika trgovina v Torinu ponuja vse, kar si v Italiji želite poskusiti. Od svežih jajčevcev in limon z juga do belih piemontskih tartufov, ki so se v času našega obiska prodajali po 2.600 evrov na kilogram, od najboljših testenin iz Gragnana do oljčnega olja z ligurske obale in pršuta iz Parme. V vinoteki ob vseh mogočih italijanskih imenih najdete vse najpomembnejše tujce, tudi Slovence, najvidneje nas zastopa Movia – njegov Puro si je prislužil prav posebno mesto na polici.

Za vedoželjne imajo knjigarno s kuharskimi knjigami in priročniki, za tiste, ki so radi pripravljeni na vse, pa prodajalno bolj ali manj dizajnerskih gospodinjskih pripomočkov. Za utrujene, žejne in lačne nakupovalce v Eatalyju skrbi 11 tematskih lokalov, kjer strežejo testenine, pice, ribe, meso, zelenjavo, salame in sire, pecivo, sladoled, kavo, pivo in vino, da bo mera polna, pa je v trgovini tudi prestižna restavracija Casa Vicina, ki nosi Michelinovo zvezdico.

 | Foto:

A v Torinu restavracij, ki jih Michelin hvali, ne manjka. Ena takih je Consorzio, za katero rdeči vodnik pravi, da je dobra, a poceni, v svoj izbor 20 najboljših v Italiji pa jo je izbralo tudi gibanje Slow Food – znak, da se bo tam jedlo predvsem zelo lokalno. In res, v "konzorciju" jedilnega lista ne začnejo s predjedmi, ampak s seznamom kmetij in drugih dobaviteljev, od katerih kupujejo sestavine. Med temi prednjači meso piemontskega goveda fassone, na katerega stavijo tudi v večini preostalih torinskih restavracij. V Consorziu ga na primer prinesejo v obliki tatarskega bifteka, ki se ga začimbe praktično ne dotaknejo, pri glavni jedi pa ga kar malce premehko podušijo.

Podobno tatarsko predjed priredijo tudi v restavraciji Vintage 1997, kjer Michelinovi zvezdici primerno pripravijo nekoliko večji spektakel in na krožnik ob sesekljano govedino postavijo še šest dodatkov, s katerimi si jed priredite po svojem okusu – prepeličje jajce, sol, kapre, inčun, drobnjak in gorčična semena.

 | Foto:

Posebno poglavje so torinske ali, če hočete, piemontske testenine. Ponosni so predvsem na tajarin, jajčne rezance, ki jih najpogosteje obogatijo z mesnim ragujem – če imate možnost, poskusite ogromno porcijo v Bistrotu Turin, kjer jih naredijo z divjim prašičem. In če vam še ni dovolj, imajo v Torinu še en odgovor – z mesom polnjene agnolotte, ki jim zaradi značilne oblike rečejo "al plin" oziroma "uščipnjeni".

In še namig za pivce – Piemont je najbolj ponosen na vini barolo in barbaresco, variaciji iz rdeče sorte nebbiolo, ki ju tudi temu primerno ceni. A s pozornim branjem vinskih listov ju lahko dobite tudi za zmernih 20 ali 30 evrov, pri čemer še vedno pijete povsem solidno vino.

Najbolj pa Torino zablesti pri sladkanju. Čokoladarska obrt v mestu in okolici cveti že od 17. stoletja in se od takrat še ni utrudila. Za začetek lahko v prav vsaki kavarni naročite bicerin, značilen torinski topli napitek iz vroče čokolade, kave in spenjenega mleka, najbolj pa torinski mojstri slovijo po gianduji, mešanici čokolade in mletih lešnikov, iz katere se je med drugim rodila izvozna uspešnica Nutella. A v Torinu nanjo nihče ne pomisli – ne ob izbiri izjemnih čokoladnih bombonov, od giandiuottov in tartufov do creminov, iz plasti lešnikove in čokoladne kreme sestavljenih kock, ki spominjajo na Slovencem bolj poznano bajadero.

 | Foto:

Jasno je, da se dvobarvnih čokoladic v Krašu niso domislili prvi, ampak so se konec 19. stoletja rodile v Torinu. Natančneje v slaščičarni Baratti & Milano, ki je danes verjetno najbolj obiskana turistična točka v mestu. Na mizo je treba čakati vsaj 20 minut, ko vas končno posedejo, pa vas čaka še šok ob pogledu na cenik. A vroča čokolada, kot jo pripravijo tam, je skorajda vredna tistih osem evrov in pol …

Nekoč industrijsko mesto, ki dobiva novo podobo

Torino po krizi avtomobilske industrije išče novo identiteto. Začetek preporoda so zaznamovale olimpijske igre leta 2006. Tik pred njihovim začetkom so odprli prvo linijo podzemne železnice, novo podobo pa so dobile tudi številne propadajoče tovarne, ki so jim novo življenje vdihnili s preureditvijo v razstavne prostore, kinematografe, šole in celo hotele ter v na začetku omenjene hrame italijanske kulinarike, s katerimi se ta podalpska prestolnica vztrajno prebija na kulinarični zemljevid. In medtem ko trume turistov pristno Italijo na mizi še vedno iščejo v prenapolnjenih Benetkah, Firencah in Rimu, jo bolje obveščeni najdejo v Torinu. V tem mestu na lokal, ki ponuja "menu turistico", (še) ne morete naleteti, in to je za ljubitelje dobre hrane najbolj obetaven znak.

Ne spreglejte