Miha Mazzini o zgodbah, ki iščejo stik z realnostjo. Ta trenutek.

Poleg pesniške zbirke Razgovori v škrlatu Kristijana Mucka so pri Gogi predstavili še tri prozna dela, roman Da me je strah? Maruše Krese, zbirko kratkih zgodb Polni koledarji, prazni dnevi Mihe Mazzinija ter zbirko esejev Ne morje ne zemlja Dušana Šarotarja.

Miha Mazzini: Kratke zgodbe so poligon za perfekcioniste "Zbirka Polni koledarji, prazni dnevi je na nek način nadaljevanje Duhov (zbirka Duhovi je prejela številne mednarodne nagrade, med drugim tudi ameriško nagrado Puchcart za zgodbo Organizem – op. a.), v smislu, da me kratke zgodbe kot forma pisanja vedno bolj zanimajo. So kot kratki filmi, niti en stavek ne sme biti ne napačen niti ne sme stati na napačnem mestu. Kratke zgodbe so poligon za perfekcioniste. Kar zadeva vsebino, sem krenil širše, v družbeno stanje, kjer sem tudi družbeno kritičen. Opažam, da imamo Slovenci totalen manko družbenokritičnih del, manjka nam tudi humorja, satire, ki je Sloveniji tabu. Čas je, da vnesemo malo humorja in se ozremo, kje sploh smo. Vsi strokovnjaki ugotavljajo, da imamo Slovenci zelo slab stik z realnostjo, to pa so zgodbe, ki ta trenutek iščejo stik z realnostjo," je svoje delo na predstaviti povzel Miha Mazzini.

Polni koledarji, prazni dnevi je zbirka kratkih zgodb, katerih rdeča nit so sodobni časi, časi televizije, Facebooka in Googla, protagonisti njegovih zgodb, potopljeni v hitrost prenosa informacij in manipulacije z njimi, pa so otopeli, vendar ne resignirani, temveč v nizkem štartu za akcijo. Skozi sodobne kanale iščejo stik – z ljudmi, bogom, s komerkoli ali čimerkoli, kar bi jim osmislilo življenje, je zapisano v predstavitvi zbirke kratih zgodb.

Zbirka je družbeno kritična, tako kot je avtor kritičen tudi v svojih kolumnah, ki jih lahko spet prebirate na Planet Siol.net. Mimogrede, lani je pri Gogi izšla tudi zbirka Mazzinijevih kolumn z naslovom Če ti kaj ni prav, se pa odseli!, ki velja za eno največjih uspešnic te založbe.

Da me je strah? – knjiga, ki je morala biti napisana "Roman Da me je strah? nedavno umrle Maruše Krese je verjetno ključna knjiga založbe Goga v lanskem letu. Ko sem jo prvič vzela v roke, se mi je zdelo, da je to sicer majhna, ampak zelo velika knjiga z visoko intenziteto, ki govori o ključni dilemi vsakogar izmed nas, koliko poguma je potrebno, da sledimo svojim načelom," je povedala urednica Založbe Goga Jelka Ciglenečki. Roman je družinska saga, ki se začne v prvih letih druge svetovne vojne, zgodbo pa pripovedujejo trije prvoosebni pripovedovalci. Vojne grozote so prikazane neprizanesljivo in brez dodatnega komentarja.

Spremno besedo k romanu Maruše Krese je spisala pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj, za katero je omenjeno delo knjigo leta na slovenskem literarnem prizorišču. "To je ena od knjig, ki je morala biti napisana," je povedala Hrastljeva in kot glavne poudarke izpostavila več prvoosebnih (odraslih) pripovedovalcev, spreminjanje njihovih stališč, njena revolucionarnost pa je ravno v tem, da je izrazito dialoška, da spregovori o slabih plateh tako partizanske kot domobranske strani, da je polna mini priznanj in da je to delo, ki lahko nakazuje možnost sprave ali, kot je dejala, s pomočjo katere bomo lahko "pometli pred svojim pragom".

Razgovori v škrlatu – Kristijan Muck Razgovori v škrlatu so že deseta pesniška zbirka vsestranskega in plodovitega umetnika Kristijana Mucka. Po besedah Jelke Ciglenečki vsaka pesem dobesedno žari od barv, od črne, bele, do izrazito srebrne in škrlatne. Vse pesmi so izrazito vizualne, pisane so v osemvrstičnicah in čeprav je na prvi pogled videti prost verz, ima zelo premišljeno ritmično strukturo. Pogoste so rime, ki smiselno povezujejo različne motive, veliko je sinestezij, skozi katere predmeti v pesmi dobivajo nove pomene.

Po mnenju avtorja, ki je na novinarski konferenci prebral nekaj svojih pesmi, je osrednja tema pesniške zbirke zveza med likovnim in zvočnim svetom, avtor pa v pesmih problematizira tudi vprašanje etičnega imperativa ter išče odgovore na vprašanja kdo, zakaj in od kod smo.

Ne morje ne zemlja – Dušan Šarotar Zbirka avtopoetičnih esejev Ne morje ne zemlja je delo pisatelja, pesnika, scenarista in fotografa Dušana Šarotarja, vsebinsko pa se nanaša na elementarno izkušnjo morja in avtorjevega rodnega Prekmurja. Prvoosebno pripoved po besedah Ciglenečkijeve zaznamuje izrazito samosvoj, avtopoetičen stil pisanja. Delo je opremljeno tudi s Šarotarjevimi fotografijami, avtor pa ob tem izpostavlja, da je ne le ta knjiga, temveč njegov celoten literarni opus kompleksno poročilo o odkrivanju in prepoznavanju lastne notranjosti.

E-Goga Založba Goga je do konca lanskega leta razvila dve ločeni aplikaciji za mobilne naprave, ki sta namenjeni izključno promociji slovenske literature in slovenskih avtorjev. Direktor založbe Mitja Ličen je ob tem poudaril, da je bil razlog za pripravo aplikacije krč distribucije elektronskih knjig v Sloveniji. Pri Gogi so se zato odločili, da bodo uporabnikom ponudili virtualno okolje, v katerem je mogoče prebirati knjige. Aplikacija Goga uporabniku omogoča branje deset odstotkov knjig v formatu epub in naročilo tiskane knjige, aplikacija Slovenski avtorji pa je namenjena promociji avtorjev. Osnovna ideja aplikacije, ki je nastala v sklopu EPK MB 2012, je nekakšen imenik slovenskih avtorjev, ki založnikom in preostalim kulturnim producentom ponuja možnost nadgrajevanja podatkov. Z njeno pomočjo bo uporabnik lahko na enem mestu izvedel vse o avtorju, o izdanih knjigah, aktualnih literarnih večerih in multimedijskih vsebinah.

Uredniška politika Goge ostaja nespremenjena Uredniška politika Goge tudi pod taktirko nove urednice Jelke Ciglenečki ostaja nespremenjena. Polovico njenega repertoarja bo še naprej tvorila slovenska knjižna produkcija, drugo polovico pa bodo zastopale prevodne knjige, pri čemer se bodo osredotočali na eminentnejša literarna imena. Jelka Ciglenečki je ob tem izrazila ponos, da zaradi številnih mladih umetnikov, med katerimi so pisatelji, fotografi, vizualni umetniki in drugi, ki se zbirajo okrog Goge, o Novem mestu, kjer Goga domuje, ni več moč govoriti kot o zaprašenem mestu.