Hyundai i20 1,2

Med i10 in 130

Osnovne oblikovne linije si i20 podaja z 10-ko in 30-ko, in če komu celotna silhueta ne deluje dovolj evropsko, so avtu dodali še pestro barvno izbiro. Kot nadomestek getza bi lahko privabljal voznice, še posebej s tole vpadljivo kovinsko zeleno barvo. Pri ocenjevanju notranjosti ne moremo mimo določenih kontrastov. Armaturna plošča je na primer lepo in razgibano oblikovana, pregledna je, prav nič pa niso izbrani materiali. Trdi in preveč plastični so. Drugačno sliko ponujajo prevleke kakovostnega videza, ki po 10.000 prevoženih novinarskih kilometrih ne kažejo nobene obrabe. Pohvalimo tudi usnje na volanu, prestavni ročici in manšeti.

Prostornost, varnost

Za volan, ki je dvojno nastavljiv in na sedež, ki se pomakne tudi po višini, sem zlahka spravil svojih 190 cm, kar sicer ni merilo, glede na to, da me podobno visoke postave prekašajo za kakšen kilogram. Morda pa več pove podatek, da so v i20-ico enostavno namestili prednja tepiha od večjega modela i30. Glede na razred, kamor i20 spada, je tudi na zadnji klopi dovolj prostora, pri tem pa ni prav nič okrnjen prtljažnik, ki spada med največje v razredu. Varnost? Medtem ko je ESP na voljo v najvišji stopnji opreme oziroma za doplačilo, je i20 po pasivni strani zaščiten s šestimi varnostnimi vrečami, aktivnimi vzglavniki in isofix pritrdišči.

Po eni strani 14-palčna kolesa ...

14-palčna platišča ne obetajo športnih lastnosti, vendar se avto dobro drži ceste. Električni servo deluje natančno tako pri avtocestnih hitrostih kot na ovinkastem podeželju. Podvozje dovoljuje brez posebnega nagibanja tudi ostrejše vijuganje, pri tem pa na neravninah sploh ni neudobno.

... po drugi pa športno usnje.

Čeprav v notranjosti res ne bi pričakovali kakšnih športno obdelanih elementov, se voznik lahko razveseli. Posebna oprema comfort namreč dodaja lepo opreijemljiv športni volan, veselje do vožnje pa je dopolnjeno še z natančno delujočo usnjeno prestavno ročico. Navedena oprema sicer spada k najvišji stopnji "sport" iz rednega cenika. Kot smo že omenili, sta volan in sedež polno nastavljiva, tako da so tudi po tej plati dane vse možnosti za ergonomsko ugodno in sproščeno ter s tem povezano varno vožnjo.

Sorazmerno kratek prenos

Z daljšim končnim prenosom bi bila največja hitrost višja od 165 km/h, obenem pa bi se to poznalo na poskočnosti. Tudi poraba goriva se na avtocesti dvigne v primerjavi z večjimi kubaturami, ki razpolagajo z več navora. 1,2-litrski motor mora dati več od sebe, če se hoče skupaj z močnejšimi vozili poditi s 130 km/h v avtocestne klance.

Živahen motor

Bencinski motor je za dobrih 1200 kubikov dovolj živahen, kar so dosegli med drugim z ne predolgimi prestavnimi razmerji, saj se pri 140 km/h po števcu vrti skoraj s 4000 vrtljaji na minuto. Zato je bila poraba 6,9 l/100 km na testnem krogu dokaj visoka, po drugi strani pa smo se med umirjeno podeželsko vožnjo v kombinaciji z mestnimi premiki vozili pod šestimi litri na sto.

Svoj prostor med tekmeci si i20 išče s ceno 11-ih tisočakov, ki velja za tole posebno ponudbo comfort. Tovarniška znamka in posebej oblika avta sta vedno na udaru različnih mnenj, dejstev pa se ne da izničiti z različnimi okusi. In podatki o prostornosti vozila hyundai i20 sodijo v razredn vrh. Med opremo za ta denar presenečajo nekateri skoraj nepričakovano prisotni elementi, na primer hlajen in sploh uporabno razdelan predal, električni poklop zunanjih ogledal, 6 varnostnih in končna izdelava v razredno velikem prtljažnem prostoru. Kaj pa manjka? Kot že rečeno k tej posebni ponubi ne spadata ESP in potovalni računalnik. Med konkurenti, kot so ford fiesta, opel corsa, seat ibiza in volkswagen polo, si i20 težko najde svoj prostor. Vsi navedeni avti so vsak v svoji zadnji generaciji res nekaj posebnega, kar za i-ja nikakor ne moremo trditi. Seveda tudi mimo renaulta clia ne moremo, saj je pri nas trdno zasidran kot prvi. Pa vendar, vsi navedeni avti imajo pri podobni delovni prostornini podobne končne hitrosti kot i20, do 100 km/h pa vsi rabijo par desetink več ali celo kakšno sekundo dlje.