Sreda, 19. 2. 2025, 23.16
1 dan, 7 ur
Test: renault symbioz e-tech 145 iconic
Renault symbioz – smiseln podaljšek capturja? Marsikaj pritrjuje taki odločitvi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,39
Je renault symbioz naslednik tradicionalnega scenica ali podaljšek capturja? Zanimiv in vpadljiv avtomobil, ki stane med 30 in 35 tisočaki, ima veliko mero praktičnosti, žal pa tudi le en pogon.
Renault symbioz je danes eden najbolj vsestransko uporabnih, moderno oblikovanih in tudi še cenovno dostopnih avtomobilov. V ponudbi je najbližje nekdanjemu enoprostorsko usmerjenemu scenicu, ki je nato ime predal električnemu nasledniku, prav tako pa bi ga lahko opisali kot povečanega capturja. Symbioz je avtomobil zanimivega imena in zelo vpadljive zunanjosti, v notranjost pa so namestili že nekaj starejših elementov in s tem vsaj delno povzeli tudi stroškovno racionalen pristop Dacie. Za pogon skrbi izključno samopolnilni hibridni pogon.
- Palec gor: moderna oblika, prostornost na zadnji klopi, zmerna varčnost ob nedinamični vožnji
- Palec dol: samo en pogon, stara zasnova vozniške konzole
Novo ime in nov avtomobil, ki bo zapolnil vrzel scenica
Renault je v preteklosti slovel po avtomobilih, ki so bili prostorsko zelo prešerno odmerjeni in so za svojo ceno nudili nadpovprečno praktičnost. Spomnimo se le prvega twinga, espacea in tudi scenica, ki so bili vsi trije v svojem razredu pojem prostorsko dojemljivega avtomobila.
S prihodom trenda športnih terencev se je marsikaj spremenilo in tudi pri Renaultu je zdaj marsikaj postavljeno na glavo; twingo se k osnovam vrača čez približno dve leti z električnim naslednikom, espace je le še podaljšani austral, scenicovo ime pa so namenili povsem novemu električnemu križancu.
Tudi zato je na ceste moral pripeljati še en model – to je symbioz, ki je zapolnil vrzel med manjšim capturjem in večjim australom. Symbioz je sicer na prvi pogled zelo podoben električnemu scenicu, le da gre za avtomobila iz dveh različnih platform in tudi cena med njima je zelo različna. Symbioz predstavlja danes racionalno odločitev za kupce in tudi za vodstvo Renaulta, ki je na tem avtomobilu uspelo izdelati stroškovno učinkovit avtomobil. Zapakirali so ga v všečno zunanjost in ga zato lahko ponudili za zmerno ceno. S tem so povsem zdesetkali prodajne potenciale novodobnega scenica, Renaultovega prvega pohoda v razred družinsko usmerjenih električnih vozil, a to so morda (ne pa nujno) skrbi za prihodnost.
Razlika je očitna: skoraj 19 centimetrov je daljši od capturja
Kaj torej s symbiozom dobi kupec? Avtomobil je dolg 4,41 metra, tudi njegova medosna razdalja je z 2,63 metra povsem spodobna za ta razred avtomobilov. V primerjavi s capturjem je daljši za skoraj 19 centimetrov in to se v avtomobilu prav gotovo opazi.
Symbioz je oblikovan moderno in vpadljivo. Zunanjost je med pomembnimi aduti avtomobila, ki pod črto tako velikostno kot tudi cenovno ponuja vmesno izbiro med capturjem in australom. Razlike pa so dovolj velike, da ima vsak model svoj smisel in krog voznikov. Symbioz tako pretirano ne posega niti v capturjev niti v australov "vrtiček".
Prostorna zadnja klop, ki je tudi drsna
Če symbioza primerjamo s capturjem, je razlika vendarle najočitnejša. Omenjeni dimenzijski prirastek karoserije (18,6 centimetra) in 492 litrov prtljažnika sta zgovorna podatka. Symbioz ima tudi vzdolžni pomik zadnje klopi. To poskrbi za večjo prilagodljivost notranjosti vozila. Prav pride takrat, ko je treba povečati prostornino prtljažnika in se istočasno na zadnji klopi nihče ne pelje. Pomik klopi prostornino prtljažnika nz 492 poveča na 624 litrov.
Prtljažnik je dobro oblikovan in zato tudi primerno prostoren. V testnem avtomobilu se je pod dnom prtljažnika nahajalo tudi pravo rezervno kolo, kar danes v novih avtomobilih ni več samoumevno.
Osrednja konzola in menjalnik kar iz capturja, kar pa ni nujno slabo
Symbioz je capturju še najbolj podoben v vozniškem prostoru. Čeprav je to nov model, so pri zasnovi osrednjega zaslona in položaja ročice menjalnika izbrali enako rešitev kot pri capturju. S tega vidika je symbioz nekoliko zastarel, saj ne nudi najnovejših Renaultovih rešitev. Vsaj pri tem delu so uporabili že izkoriščene (amortizirane) sestavne dele, kar je bil do zdaj zelo uspešen poslovni recept znamke Dacia.
Da ima symbioz starejši tip ureditve vozniškega prostora, ni nujno slabo. Prestavna ročica je na sredinski konzoli in ne ob volanu, zato sta ob volanu v symbiozu le dve in ne (moteče) tri ročice. Za povprečnega uporabnika capturjeva zasnova notranjosti ne bo pomenila večje razlike in marsikdo tega ne bo niti opazil. Osrednji zaslon je vsekakor dovolj napreden in podprt z Googlom, ima tudi slovenske menije, pod zaslonom pa so fizična stikala za hiter dostop do upravljanja s klimatsko napravo. Prijeten je tudi volanski obroč, ki je drugačen kot v capturju.
Pogon le eden, kupec izbire nima
Pogonske raznolikosti pri symbiozu ni. Dobesedno. Na izbiro je namreč le en samopolnilni hibridni pogon z oznako e-tech 145. To je kombinacija 1,6-litrskega bencinskega atmosferskega štirivaljnega motorja in dodatnega 36-kilovatnega elektromotorja. Sistemska moč pogona je 105 kilovatov (143 "konjev").
To sicer ni skrajno veliko, a ob povprečni uporabi se symbioz tudi z zmogljivostmi kar dobro znajde. Za bolj dinamično vožnjo bo treba vklopiti program "sport", ki nekoliko prebudi pogon, a vendarle z vidika dinamike ne gre pričakovati čudežev. Pogrešamo še kakšen pogon, saj je načeloma podvozje in blaženje zelo dobro, vožnja pa zato prijetna in dovolj udobna.
Poraba bo pričakovano nizka le ob zadržani vožnji
Litij-ionska baterija ima kapaciteto 1,2 kilovatne ure, kar pomaga pri električni vožnji v mestu in ob "jadranju" na podeželju. Ker je to samopolnilni hibrid z zgledno veliko baterijo, je tudi vožnje na elektriko precej – izven avtocest se delež časa vožnje na elektriko giblje okrog 50 odstotkov, tako da je izkoristek hibridnega pogona dober. Električna vožnja je sicer na voljo le ob "jadranju" ali zelo počasni vožnji, izven mesta pa se ob pospeševanju vklopi bencinski motor.
Poraba goriva je tako kot pri vseh hibridih močno odvisna od tipa cest in tudi načina vožnje. Z nekaj več varčnosti je lahko poraba kar precej pod šestimi litri na sto prevoženih kilometrov, kadar pa je več avtocestne vožnje, naraste tudi na nekaj prek šestih litrov.
Koliko dražji je od capturja?
Za symbioza je treba v Sloveniji odšteti vsaj slabih 30 tisoč evrov, glede na paket opreme pa se nato cene povišajo do okrog 35 tisočakov. To je tudi realni cenovni razpon takega avtomobila. V primerjavi s hibridnim capturjem, če primerjamo najvišji razpoložljiv paket opreme, je symbioz dražji za manj kot štiri tisoč evrov. Toda captur je resda na voljo tudi s klasičnim bencinskim motorjem TCe 160 (116 kW), ki ceno zniža za okrog 1.400 evrov in kakršnega bo kupec v symbiozu pogrešal.
Nekaj doplačil lahko sicer ceno potisne še precej prek meje 35 tisoč evrov. Med največjimi dodatki je 1.500 evrov za panoramsko streho, kar se zdi glede na namen in ceno avtomobila kar veliko. Tudi za boljše ozvočenje je treba doplačati 900 evrov, za barvo (izjema je serijska rdeča) pa 600 evrov.
