Ponedeljek, 7. 4. 2025, 2.00
3 tedne
Test: suzuki swift 1.2 hybrid allgrip elegance
Suzuki swift 4WD: majhen avtomobil s štirikolesnim pogonom je za nekatere nujen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
Marsikdo si še vedno želi majhen avtomobil s štirikolesnim pogonom ali pa ga celo nujno potrebuje. Swift ponuja tako možnost, a le z ročnim in ne samodejnim menjalnikom.
Odkar v ponudbi majhnih vozil s štirikolesnim pogonom manjkajo suzuki ignis in jimny ter fiat panda, ostaja v igri samo suzuki swift. Različica allgrip je zaradi dobrih prodajnih rezultatov na voljo tudi z novo generacijo, ki seveda ni SUV, ampak ostaja običajna petvratna kombilimuzina. Vozili smo jo z najboljšo opremo elegance, ta pa edina presega mejo dvajset tisočakov.
Različica allgrip je dvignjena 14 centimetrov nad podlago, 2,5 več od 2WD.
Štirikolesni pogon brez posebne oznake
Swift allgrip po novem skriva štirikolesni pogon oziroma ga razkrije, ko odpelje mimo. Takrat se zaradi zelo kratkega previsa izpod odbijača pokaže ohišje zadnjega diferenciala. Pogleda od zadaj prav nič ne polepša, ker je precej nizko pri tleh, še bolj kot diferencial pande 4x4 prve generacije, če se ga spomnite.
Sicer pa prijetnemu atletskemu videzu swifta, kot smo ga opisali pred kratkim, dodajamo samo podatek, da je 4WD postavljen 14 centimetrov nad podlago, kar je 2,5 centimetra več od 2WD. V notranjosti poleg prestavne ročice petstopenjskega menjalnika (nazadnje smo vozili avtomatski CVT) najdemo novo merilno ploščo z informacijskim zaslonom in proti vozniku obrnjen devetpalčni zaslon na dotik.
Palec gor:
- Novi trivaljni motor je ob nespremenjeni delovni prostornini varčnejši od štirivaljnega predhodnika. Kljub večji masi (1,07 tone), vožnji nad vrtljaji, ki jih določa indikator, in občasnemu testnemu priganjanju je poraba goriva ostala pod petimi litri.
- Kot v predhodnem testu swifta z menjalnikom CVT hvalimo vozne lastnosti, prostornost glede na dimenzije avtomobila, varnostno opremo …
Palec dol:
- Štirikolesni pogon ni na voljo s samodejnim menjalnikom.
- Ob najboljši opremi elegance swift v kabini premore eno samo lučko spredaj pod stropom, ogledalci in predal pred sovoznikom pa niso osvetljeni. Med odlagalnimi površinami bi prav prišla žepa za sprednjima sedežema.
- Pri izmerjenih hitrostih 50, 90 in 130 na uro digitalni merilnik pokaže na 54, 95 in 136. To pomeni, da smo se poleg upravičenega opozorilnega piskanja dobro naposlušali tudi neupravičenega.
Največ fizičnih stikal je na volanskem obroču (malo preveč je posreden), ergonomsko ustrezni sta za temperaturo in ventilator, dobro izbrane so tudi bližnjice pod zaslonom na dotik.
Swift se večinoma pelje s pogonom sprednjih koles, o vklopu pogona allgrip odloča visko sklopka pred zadnjim diferencialom. Na makadamskih cestah je potrebna previdnost zaradi vzdolžnih grebenov, ki se jim je zaradi 14-centimetrske oddaljenosti od tal bolje izogniti.
CVT za 1.370 evrov, 1.800 za allgrip, oboje skupaj pa ne gre
Swift 1.2 hybrid z ročnim petstopenjskim menjalnikom z najboljšo opremo elegance stane 18.740 evrov. Ceno mu dvigneta ali menjalnik CVT ali pogon allgrip, ki je na voljo samo z ročnim menjalnikom. Cena modrega testnega swifta je zaradi črnega ostrešja še 750 evrov višja in znaša 21.290 evrov.
Cenejšega štiripogonca s takšno opremo pri nas sicer ni, vendar vemo, kaj vse se za ta denar lahko kupi. Suzuki se brani s sedemletnim jamstvom, ki nastopi prvi dan četrtega leta od nakupa vozila, se pravi po preteku triletne garancijske dobe. Za povrh je do 31. marca kupcem pripadal še zimski paket štirih gum na platiščih, nekaj podobnega pa naj bi sledilo po tem datumu.
Podvozje v funkciji igrive vožnje
Tudi swift allgrip navdušuje z igrivim posnemanjem vožnje gokarta. Med premagovanjem ovinkov le malo zaostaja za različico s sprednjim pogonom zaradi 80 kilogramov večje mase. Tudi 2,5 centimetra višje podvozje je minus vsaj teoretično, po drugi strani pa za bolj zanesljivo lego nekaj pridobi z zadnjim pogonom.
Trše podvozje swifta se ne izkaže samo med ovinki, saj prav umirjeno, bi rekli kar prilagodljivo pobira različne cestne neravnine. Vožnjo prek prečnih ovir, ki umirjajo hitrosti na recimo 40 ali 50 na uro, presenetljivo prenese brez neprijetnih udarcev. Pravzaprav je pri tem med boljšimi na naših testih.
Ostaja 1.197 kubikov, vendar …
Novo generacijo swifta poganja trivaljni atmosferski motor z enako delovno prostornino štirivaljnega predhodnika. Moči je malo manj (0,9 kW), navora malo več (4,8 Nm), a pri višjih 4.500 vrtljajih, rezultat pa so manjše emisije in poraba pod pet litrov. Odzivnost, pri kateri nihče ne pričakuje čudežev, je odvisna od menjalnika in vrste pogona.
Pri Suzukiju so s 83 konji pri masi okoli ene tone poiskali optimalno razmerje med zmogljivostjo in varčnostjo. S pospeševanjem v 11,9 sekunde do stotice je najbolj živahen z menjalnikom CVT in najmanj s 13,6 prav pri štirikolesnem pogonu. Vse različice pa presežejo porabo pet litrov samo med priganjanjem.
Občutki med vožnjo, uporaba menjalnika
Z dolžino manj kot štiri metre, lahkotnim, celo preveč posrednim volanom in premerom kroga obračanja 9,6 metra se testni swift dobro znajde na mestnih ulicah. No, še boljši je z menjalnikom CVT iz predhodnega testa, z ročnim je pač več dela. Takoj pa povemo, da smo prestavljali malo po svoje.
Izkazalo se je namreč, da pri upoštevanju indikatorja motor v naslednji višji prestavi deluje z okoli 1.500 vrtljaji skupaj z rahlimi tresljaji in takrat z značilnim zvokom trivaljnika. Zato smo tudi med umirjeno vožnjo rajši prestavljali po občutku bližje 2.500, pa mestna poraba nikoli ni dosegla pet litrov.
Trivaljni motor z enako delovno prostornino kot predhodni štirivaljni je podprt z 48-voltnim mehko hibridnim sistemom. Poganja štiri kolesa dimenzije 185/55 R16.
Kot lastniki swifta bi izkoristili dno prtljažnika tako, da bi tri kose primerno spravili, stiropor zavrgli in pridobili litre za povečanje osnovne 265-litrske prostornine.
Navor atmosferskega motorja ni prav izdaten
Na avtocesti mora voznik pošteno pritisniti na plin, če želi slediti običajnemu prometnemu toku. Motor mora zavrteti proti 4.500, kjer je navor največji, na klancih še bolj. Pri 130 na uro (merilnik na 136) je glasen, tudi na račun več kot 3.600 vrtljajev.
Pri Suzukiju so uskladili moč, navor in prestavna razmerja tako, da swiftu poleg mestne vožnje najbolj ustreza hitrost do 90 na uro (95 po merilniku). Kadar ga je treba v tem okviru siliti v visoke vrtljaje (5.700 za največjo moč), preseneča z nizko porabo, ki jo je težko spraviti čez pet litrov.
Je res bolj primeren za voznike stare šole?
Ob hitrem pogledu prek fizičnih stikal na ročno zavoro bi moral swift ustrezati voznikom stare šole, vendar je upravljanje vsestransko elektronsko in senzorsko podprto. Govorimo o nadzoru lege, hitrosti, mrtvih kotov, voznikove pozornosti, vožnji vzvratno, spremljanju znakov, zaznavanju ovir, samodejnem zaviranju …
Serijski aktivni tempomat deluje od 40 na uro naprej, nazaj pa približno do 30, sklopka ga ne prekinja. Z vklopom potegne za sabo oba sistema za nadzor lege na pasovih, ki se ju lahko izklopi. Opozorilnega piskanja na primer pri 131 na uro po merilniku, dejansko pa pri 125, ki na avtocesti sporoča, da je swift prehiter, smo se naposlušali, ni pa nam ga uspelo izklopiti.
O podatkih na merilniku, ki jih je težko spremljati
- Govorimo o nekaterih od dvanajstih možnosti na 4,2-palčnem LCD-zaslonu, ki si jih med vožnjo ni priporočljivo ogledovati, ko se vozilo ustavi, pa ne delujejo več. Najdemo jih pri številnih proizvajalcih, ki s tem poudarjajo višjo raven opremljenosti, pri swiftu je to stopnja elegance.
- Grafika Motion premika rdečo piko znotraj treh koncentričnih krogov v smeri Front, Rear, L in R. Skozi manjše krožno križišče smo se zapodili malo hitreje in ugotovili, da zadeva sicer deluje, odmik pike od sredine proti krožnici pa je zaradi položaja desnega kraka volana nemogoče opazovati varno. Usmerjanje pogleda mimo volana po desni smo opustili, preden bi udarili ob robnik.
- Barvna prikaza Power/Torque sta pri vožnji naravnost vsaj na očeh, vendar vrednosti kW in Nm nista označeni. Uporabna sta prav toliko kot podatka za pospešek in pojemek (Accel/Brake). Če voznika karkoli od tega res zanima, mora odvrniti pogled s ceste.
- Trenutna poraba goriva je prikazana z raztezanjem traku od 0 mimo 10, 20 in 30. Vmesne vrednosti vsaj na cele litre, ki voznika morda zanimajo, je težko oceniti med vožnjo, na decimalko natančno pa nemogoče. Vse te digitalizirane in po videzu lepo urejene napravice lahko označimo za tehnično zanimive, vendar s skromno uporabno vrednostjo.
Nizek pogled od zadaj še nižje od izpušnega lonca ujame ohišje zadnjega pogona. Med vožnjo vzvratno je potreben nadzor podlage, da diferencial ne zadene ob izpostavljeno grbino.
O dveh stikalih, ki delujeta kot kuliji
Suzuki se ni odpovedal paličastima stikaloma, ki štrlita iz merilne plošče in se ju uporablja s pritiskanjem, tako kot kulije na suho tinto. Gre za več desetletij staro rešitev, za otip obeh tankih "kulijev" (levi za trip, desni za dvanajst podatkov) je treba z eno roko spustiti volan.
265-litrski prtljažnik, ki ustreza velikosti (majhnosti) swifta, ima pod mehko oblogo namesto rezervnega kolesa okrogel stiropor z utori za kompresor, polnilo in priključek za vleko vozila. Če bi bili lastniki tega vozila, bi stiropor odstranili in tiste tri kose spravili v trpežno vrečko ali lepo škatlo. Tako bi pridobili približno 50-litrski dodatni volumen.
Kakšna je poraba?
Poraba goriva je pri vožnji s stalno hitrostjo 130 na uro (merilnik na 136) na ravnih odsekih znašala skoraj šest litrov. Med daljšo potovalno vožnjo po avtocesti z največjo dovoljeno hitrostjo, ki smo jo usklajevali s prometnim tokom in z omejitvami, je swift povprečno porabil 5,3 litra.
Če bi vozili samo po podeželskih cestah, bi 37-litrski rezervoar zadoščal za 800 kilometrov. Swift nam je na podeželju kljub štirikolesnemu pogonu povprečno porabil največ 4,4 litra goriva. Pri tem govorimo o uravnoteženi tekoči vožnji tudi z občasnim prehitevanjem, sicer pa brez nepotrebnega priganjanja.
