Sreda, 26. 8. 2020, 4.01
4 leta, 3 mesece
Test: seat leon 2.0 TDI FR 110 kW
Seat leon - španski "golf": to so njegove odlike in hibe #video
Seat leon je resda španska alternativa tehnično enakemu volkswagen golfu, ki pa se s poudarjeno digitalizacijo in prečiščeno notranjostjo dobro oklepa lastne avtomobilske zgodbe. V 15 letih je sicer izgubil mnogo prepoznavnosti, posebnosti in karakterja, ostal pa je vozno prepričljiv, praktičen in tudi tehnološko dovolj moderen. Je še vedno dovolj poseben, da bi ogrel srca voznikov hitreje kot Volkswagnov golf? Za spodobno opremljenega bo treba v Sloveniji odšteti od 25 do 30 tisočakov.
Predvsem v živo (bolj kot na fotografijah) je leon poln vpadljivih in dinamičnih podrobnosti. Leta 2006 sem si privoščil takrat novega seat leona, ki je bil v svoji drugi generaciji eden bolj posebnih in tudi v svojem razredu – desetletje pred izumom križancev in športnih terencev – prepoznaven avtomobil. Leon je trkal na čustva voznikov, prodajno in poslovno pa Seata kot španske znamke znotraj Volkswagnovega koncerna ni mogel dvigniti v zelene številke. Leon je kot eden njihovih stebrov nato postal manj poseben in šele danes, ko Seatovo stabilnost zagotavljajo predvsem športni terenci, lahko spet ubira nekoliko drznejše načrtovalske poteze. Novi leon ni le v španske barve preoblečeni volkswagen golf, vseeno pa s svojo zasnovo težje zasvoji in prepriča kot nekoč. Ni izključeno, da bo uporabnika pustil tudi (za Seatovo znamko) nepričakovano hladnega.
Vse se vrti okrog digitalnih rešitev
Pod črto je novi leon odlično umerjena kombilimuzina, ki si praktično vso tehniko deli z novim volkswagen golfom. To prinaša avtomobil, ki gre dobro v korak z avtomobilskim časom in ki mu je težko očitati večje hibe. To pa ne pomeni, da je leon (podobno kot golf) konvecionalen avtomobil, v katerem bi se vsi enako dobro znašli. V nuji iskanja nečesa novega sta postala oba avtomobila skoraj skrajno digitalno usmerjena in ta poteza se nam zdi – predvsem z vidika povprečnega voznika takega avtomobila – kar zelo (preveč?) drzna.
To sicer ne pomeni, da digitalna usmeritev ne prinaša marsičesa dobrega. Digitalni merilniki pred voznikom so prilagodljivi za vsako posamezno tretjino in tudi upravljanje s posameznimi deli je preprosto ter omogočeno prek tipk na volanskem obroču. Osrednji digitalni zaslon prav tako ponuja podobno prilagodljivost, različne razporeditve prikazov in tudi poljubno dodajanje funkcij v opravilno vrstico. Upravljanje z digitalno zasnovo pa zahteva nekaj privajanja in še večji izziv bo taka ureditev predstavljala starejši populaciji voznikov.
Videoposnetek – upravljanje z obema digitalnima zaslonoma v avtomobilu
Pri Seatu so vsaj za zdaj močno skrčili nabor razpoložljivih barv. Brez doplačila sta na voljo bela in rdeča barva, med kovinskimi laki pa (poleg bele) najdemo le tri temne odtenke (granitno siva, temno modra). Pogrešamo tudi bolj drzne tople barve (rumena, oranžna, strupeno zelena …), ki jih je nekoč leon že ponujal.
Majhna prestavna ročica samodejnega menjalnika pomaga pri minimalistični notranjosti, a večina motorjev je na voljo le z ročnim (precej bolj vidnim) menjalnikom. Minimalistična in prečiščena notranjost, pri "digitalizaciji" klime vendarle srednja pot
Kajti leon je zdaj v notranjosti postal zares minimalistično zasnovan avtomobil. To mu prinaša prefinjenost, a tudi določene kompromise. Gumbi za nastavitev klimatske naprave niso več fizični, prav tako tudi gumbi za nastavitev glasnosti zvočnikov.
Kljub temu pa je Volkswagnov koncern ubral srednjo pot; klimo nastavljamo z dokaj intuitivnim podrsavanjem levo in desno, kar je mnogo bolje kot pri "tapkanju" po zaslonu pri, denimo, francoskih tekmecih (predvsem koncern PSA). Grajo si vseeno zasluži dejstvo, da ti drsniki v leonu niso osvetljeni in ponoči jih je treba zato med vožnjo iskati bolj na pamet.
Sicer pa o počutju za volanom tole: vse je bolj ali manj na svojem mestu, zato so občutki za volanom brez dvoma pozitivni. Upravljanje z avtomobilom je lahkotno in predvidljivo, kljub vsej digitalizaciji pa tudi načrtni minimalizem prinaša potrebno prečiščenost.
Nočna osvetlitev, ki delno pomaga tudi pri opozorilu ob vozilih v mrtvih kotih. Leon je v paketu FR varnostno zelo spodobno opremljen avtomobil. Rumena osvetlitev ob vozilu v mrtvem kotu, tanek volanski obroč, zelo širokokotna vzvratna kamera …
Ena dobra in ena slaba stran leona, gledano izključno izza volana? Kot dobro bi poudaril ambientalno osvetlitev, to je ozek trak osvetlitve LED na vrhu roba vrat. Ko se drug avtomobil znajde v vašem mrtvem kotu (na primer med prehitevanjem po avtocesti), se del te osvetlitve obarva v rumeno.
Zmotili pa sta me dejansko dve stvari, in sicer za moj občutek pretanek volanski obroč (sploh glede na športno navdihnjeno opremo FR) in preveč širokokoten pogled vzvratne kamere. Ta kamera sicer ni del serijske opreme FR, enako ne tudi žarometi LED.
Drsniki pod sredinskim zaslonom, ki služijo za nastavljanje temperature klimatske naprave in glasnosti zvočnikov, ponoči niso osvetljeni.
Vzvratna kamera je pri paketu FR doplačljiva, slika pa je dokaj širokokotna.
Program vožnje sport je treba vklopiti prek zaslona, a so za ta korak potrebni trije kliki. Dizelski motor opravi svoje delo, športni način vožnje pa ostaja premalo opazen
Testnega leona je poganjal dvolitrski dizelski motor TDI, ki je že dobro znana pogonska rešitev koncerna in morda ni povsem v skladu z novodobno, digitalno zasnovo avtomobila. Motor je nekoliko preglasen, sicer pa z močjo 110 kilovatov zelo dobro opravi svoje poslanstvo. Moč se je v tem primeru na kolesa prenašala prek sedemstopenjskega samodejnega menjalnika DSG.
Na cesti je bil avtomobil zelo prepričljiv, tudi lahkotno vodljiv, zadovoljni smo bili tudi s podvozjem. Vendarle pa je bil nenavaden občutek, ko se kljub programu sport (grajamo zelo zapleten dostop do spremembe voznega programa!) pri vozni dinamiki ni spremenilo skoraj nič. Medtem ko je podvozje dovolj čvrsto tudi za dinamično vožnjo skozi ovinke (leon ima celo nekoliko trše vzmetenje od golfa), bi bil lahko volanski mehanizem v tem primeru trši in bolj neposreden. To je pač povezano tudi z emocijami avtomobila, ki jih je nekoč leon imel več, kot jih lahko ponudi danes.
Spodobno opremljeni leoni vsaj od 25 do 30 tisočakov, večina motorjev le z ročnimi menjalniki
Testni leon je s to kombinacijo motorja stal 32 tisoč evrov, kar kajpak ni malo denarja za kombilimuzino spodnjega srednjega razreda. Pri dizelskih motorjih prave alternative skoraj ni, saj je na voljo le šibkejši 85-kilovatni motor, in to le v kombinaciji z ročnim menjalnikom. Več ponudbe je pri bencinskih motorjih, kjer na primer izstopa 1,5-litrski motor z močjo 110 kilovatov.
Posebnost ponudbe leona je močno omejena dostopnost samodejnega menjalnika DSG, ki je na voljo le z najmočnejšim dizelskim oziroma blagohibridnim bencinskim motorjem eTSI (110 kW). Pri preostalih motorjih se morajo kupci zadovoljiti s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Tako je leon z bencinskim motorjem in samodejnim menjalnikom le 1.600 evrov cenejši od testnega leona z najmočnejšim dizelskim motorjem in samodejnim menjalnikom.
Z nekaj dodatne opreme – paket FR na primer nima vključenih žarometov LED, vzvratne kamere in še nekaj "nujnih" dodatkov – se cene spodobno opremljenih leonov gibljejo vsaj od 25 do 30 tisočakov.
Vsi gumbi, ki so potrebni za prilagajanje razporeditve vsebine na digitalnih merilnikih, so na volanskem obroču.
Sicer pa o počutju za volanom tole: vse je bolj ali manj na svojem mestu, zato so občutki za volanom nedvomno pozitivni. Upravljanje z avtomobilom je lahkotno, predvidljivo in navkljub vseh digitalizaciji tudi načrtni minimalizem prinaša potrebno prečiščenost.
V paketu FR je treba doplačati tudi za polno zasnovo žarometov LED.
Za potrebe potnikov štirje priključki USB, vsi štirje pa novega tipa USB-C.
Prostornost na zadnjih sedežih je zgledna.
Prtljažni prostor ima od 380 do 1.301 litrov prostornine.
5