Sreda, 1. 3. 2017, 14.04
7 let, 2 meseca
Posvet ob 30. obletnici 57. številke Nove revije
"Če se Slovenija ne bo odklopila od hrvaškega vlaka in izbrala drugega tira, bo pristala na slepem tiru"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,13
3
Ob 30. obletnici izida 57. številke Nove revije, ki je pomembno spodbudila slovensko osamosvojitev, so takratni avtorji skupaj z mlajšimi pripravili nekakšno drugo izdajo te znamenite številke, prilagojeno današnjemu času.
Posvet, ki bo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti potekal danes še ves dan, sooblikujejo takratni in novi avtorji, ki želijo po zgledu nacionalnega programa 57. številka Nove revije predstaviti nacionalni program za razmere, v katerih živimo danes.
Poleg takratnih urednikov Dimitrija Rupla in Nika Grafenauerja svoje prispevke predstavljajo še:
- Peter Jambrek (Nova evropska ustava),
- Matej Avbelj (Evropska unija kot nedržavna federacija),
- Jože Mencinger (Zakaj je "manj" Evrope boljše kot "več" Evrope),
- Darko Darovec (Geostrateška vloga slovenskega prostora),
- Matjaž Gams (Globalizem in prednosti superinteligence za RS),
- Andrej Rahten (Srednja Evropa, slovenske izkušnje in perspektive),
- Peter Kovačič (Peršin: Dileme Slovencev med narodom in državo),
- Rok Svetlič (Subjektiviteta Slovencev kot nacije in avtoimuniteta),
- Jernej Letnar Černič (Vladavina človekovega dostojanstva v slovenski družbi),
- Bojan Godeša (Vprašanje sprave - posledice v slovenski družbi),
- Spomenka Hribar (Avantgardno sovraštvo in sprava II),
- Tomaž Grušovnik (Slovenija in tretji korak k etičnemu zaporedju),
- Marko Ivan Rupnik (Preroškost srca) in
- Tine Hribar (Slovenci in druga evropska renesansa).
"Vsaka posamezna določba (Ljubljanske pobude, op. p.) je manj pomembna od zamisli, da dolgoročno Evropska unija lahko obstane in se okrepi le pod pogojem pomembnejših institucionalnih sprememb z ljudsko in demokratično legitimacijo, uveljavljenih na suverenih državah," je v predstavitvi pobude o novi evropski ustavi, imenovani Ljubljanska pobuda, dejal predsednik države Borut Pahor.
"Slovenija bo, če se ne bo odklopila od hrvaškega vlaka in če ne bo izbrala drugega tira, pristala na slepem tiru," je prepričan takratni odgovorni urednik Nove revije Dimitrij Rupel.
"In kaj naj rečem o kulturi? Nič, ker je v duhovnem smislu relativizirana do te mere, da o meritorni kulturi ni več mogoče govoriti. Kje je danes kulturna elita, ki seveda ni ne ideološko ne materialno determinirana? Ni je, ker je v takem občestvu in razmerah ne more biti. Egalitarizem je vsepričujoč in uničujoč," meni takratni glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer.
Evropska unija je približno tam, kot je bila Jugoslavija sredi 80. let, meni ekonomist Jože Mencinger. "Jugoslavija je razpadla, za Evropsko unijo pa bi lahko rekli, da se razkraja."
3