Torek, 10. 12. 2024, 11.52
1 teden, 1 dan
Sprejemanje pokojninske reforme vpliva tudi na časovnico izplačil iz sklada EU za okrevanje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,86
Zaradi zamika pri sprejemanju pokojninske reforme namerava Slovenija po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča naslednji zahtevek za izplačilo iz mehanizma EU za okrevanje oddati šele sredi leta 2025. Danes naj bi sicer finančni ministri EU potrdili rahlo spremenjen slovenski načrt za okrevanje, ki je podlaga za črpanje iz mehanizma.
"Zelo verjetno bomo naslednji zahtevek podali nekje pred poletjem ali pa celo po poletju leta 2025," je glede četrtega slovenskega zahtevka za izplačilo iz evropskega mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19 (RRF) pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov članic EU v Bruslju povedal Klemen Boštjančič.
Določene naložbe in reforme iz načrta so namreč tako obsežne, da se jih ne da sprejeti "čez noč", je pojasnil. Pri tem je izpostavil pokojninsko reformo, ki bi jo morala Slovenija glede na načrt za okrevanje sprejeti do konca letošnjega leta.
Zamuda pri pokojninski reformi
Boštjančič je spomnil, da se o pokojninski reformi trenutno razpravlja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada načrtuje, da bodo v začetku prihodnjega leta prišli do okvirnih končnih rešitev in jih potem spomladi dokončno uskladili s socialnimi partnerji.
"Ta zamuda glede na v načrtu zastavljeno časovnico je bila na nek način načrtovana in konec koncev tudi ne bo igrala pomembne vloge, če bomo (reformo) tudi dejansko izpeljali," je poudaril minister. Dodal je, da bo zamuda pri sprejemanju pokojninske reforme vplivala zgolj na zamik pri oddaji zahtevka, ne pa tudi na znižanje izplačil.
Zamude tudi pri naložbah
Poleg pri pokojninski reformi se pri izpolnjevanju načrta za okrevanje prav tako nekoliko zatika na področju naložb, je še povedal. Med drugim gre za naložbe v zdravstvene projekte ter projekte, vezane na zeleni prehod, energetsko učinkovitost in prenovo stavb.
S slednjim so povezane tudi tehnične spremembe slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje, ki je podlaga izplačila iz RRF. Med drugim bodo spremembe omogočile, da se bodo lahko na razpise za prestrukturiranje obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja prijavili tudi večji projekti.
Spremembe, ki po Boštjančičevih zagotovilih ne bodo vplivale na finančni del, naj bi na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili finančni ministri članic EU. Minister je dodal, da to verjetno ni zadnja sprememba slovenskega načrta, vendar pa Slovenija ni edina, ki spreminja načrt.
V odzivu na kritike generalne sekretarke državnega sveta Monike Kirbiš Rojs na nedavni seji komisije DZ za nadzor javnih financ, da je Slovenija počrpala šele tretjino sredstev iz RRF, je Boštjančič danes poudaril, da je Kirbiš Rojs kot državna sekretarka vladne službe za kohezijsko politiko leta 2021 sodelovala pri pripravi nacionalnega načrta.
"Zelo lahko je pametovati, ko si ti to vključil, potem pa kažeš s prstom na nekoga, ki mora to izvesti. Na drugi strani pa sedanja opozicija, ki je bila takrat v poziciji, izkoristi vsako možno priložnost, da se kakšna reforma ne zgodi," je povedal.
