Ponedeljek, 4. 4. 2022, 22.07
2 leti, 7 mesecev
Bo Putin vladal do svoje smrti?
Ruski predsednik Vladimir Putin se kljub ne preveč uspešnemu začetku vojne proti Ukrajini zdi še vedno trdno na oblasti. Njegovo nadaljnje vladanje pa je verjetno odvisno tudi od tega, kako se bo na koncu iztekla vojna proti Ukrajini.
Številni na Zahodu, na primer nemški kancler Olaf Scholz, so ruski napad na Ukrajino poimenovali Putinova vojna, češ da je za to vojno odgovoren ruski predsednik Vladimir Putin, in ne ves ruski narod.
Putin bolj priljubljen kot pred vojno v Ukrajini
Toda zadnja anketa moskovskega javnomnenjskega inštituta Levada, ki ima tudi na Zahodu sloves korektne in strokovne ustanove, kaže, da glede vojne v Ukrajini le ni kakšne velike razlike med Putinom in večino ruskega naroda oziroma prebivalcev Rusije.
Po ugotovitvah Levade podpora Putinu zaradi vojne in zahodnih sankcij ni upadla, ampak je celo narasla in je najvišja po septembru 2017. Od 1.632 polnoletnih Rusov, ki so med 24. in 30. marcem sodelovali v anketi, jih 83 odstotkov podpira Putinovo politiko, kar je 12 odstotnih točk več kot pred napadom na Ukrajino.
Je za Ruse Putin njihov rešitelj pred Zahodom?
Devetinšestdeset odstotkov vprašanih tudi meni, da gre Rusija v pravo smer, kar je 17 odstotnih točk več kot v februarski anketi Levade. Direktor Levade Denis Volkov je za New York Times pojasnil, da je spor z Zahodom Ruse strnil in da številni Rusi menijo, da jih Putin brani pred tem, da bi jih Zahod žive požrl.
Putin je 18. marca na shodu na moskovskem stadionu Lužniki, ki so ga prenašali tudi po televiziji, Ruse prepričeval o pravilnosti svoje politike do Ukrajine:
Seveda je treba upoštevati velik vpliv Putinu naklonjenih medijev na rusko javno mnenje in dejstvo, da je zagrožena kazen do petnajst let zapora za vse tiste, ki bi širili "lažne informacije" o ruski vojski in specialni vojaški operaciji v Ukrajini, kot se v Rusiji uradno imenuje ruski napad na zahodno sosedo.
Molk nezadovoljnih in strah
Številni Rusi, ki nasprotujejo napadu na Ukrajino, tako verjetno rajši modro molčijo, kot da bi tvegali kazen (če seveda že niso odšli v tujino). Toda dejstvo je tudi, da je v skladu s človeško naravo, da se ljudje v trenutkih, ko se počutijo ogrožene, strnejo okoli svojih voditeljev.
Začetni ruski neuspeh v vojni z Ukrajino in sankcije so ta občutek ogroženosti med Rusi še okrepile in jih tudi spodbudile za nadaljevanje vojne. Veliko Rusov je namreč zdaj verjetno strah, da bi končni neuspeh v Ukrajini imel usodne posledice za Rusijo in njen obstoj.
Nacionalni antagonizem med Rusi in Ukrajinci
Poleg tega moramo upoštevati tudi to, da je zaradi nacionalističnih vzgibov številnim Rusom preprosto všeč Putinova trda politika do Ukrajincev in bi si morda celo želeli, da bi se Putin za napad na Ukrajino odločil že prej. Ne smemo si namreč zatiskati oči pred tem, da se je v zadnjih letih zelo okrepil nacionalni antagonizem med Rusi in Ukrajinci.
To, kakšna bo Putinova prihodnost, je veliko odvisno od razpleta vojne v Ukrajini. Če bo večina Rusov, zlasti ruskih nacionalistov, presodila, da mu je spodletelo, se bo morda njegova oblast nevarno zamajala. Putin torej potrebuje takšen razplet vojne v Ukrajini, ki ga bo večina Rusov dojemala kot ruski uspeh. Na fotografiji: ukrajinski vojaki na oklepniku na območju okoli glavnega mesta Kijev, potem ko so ruske sile zapustile to območje.
Vedeti moramo, da ruski spor z Ukrajino in Ukrajinci traja nepretrgoma že osem let in da so simpatije številnih Rusov na strani samooklicane Doneške in Luganske republike, zlasti zato, ker so vsa ta leta ruski mediji propagandno poročali o tem, kako tamkajšnji Rusi trpijo zaradi ukrajinskih "nacistov".
Ruska nacionalna travma zaradi razpada Sovjetske zveze
Številni Rusi tudi doživljajo razpad Sovjetske zveze leta 1991 kot rusko nacionalno tragedijo, in sicer v skladu z besedami, ki jih je Putin aprila 2005 uporabil v govoru vodilnim ruskim politikom in poslancem ruskega parlamenta: "Predvsem pa bi morali priznati, da je bil razpad Sovjetske zveze velika geopolitična katastrofa stoletja. Kar zadeva ruski narod, je razpad postal prava drama. Na desetine milijonov naših sodržavljanov in rojakov se je znašlo zunaj ozemlja Rusije. Poleg tega je ta epidemija razpada okužila tudi samo Rusijo."
Putin torej ne žaluje za Sovjetsko zvezo zato, ker bi bil komunistični nostalgik, ampak njen razpad ocenjuje negativno z ruskega nacionalnega zornega kota. Tako moramo tudi vojno proti Ukrajini (ta se je v bistvu začela že leta 2014 s priključitvijo Krima in uporom v Donbasu) gledati kot na Putinov poskus, da bi vsaj del ruskih rojakov, ki so se leta 1991 znašli zunaj meja Ruske federacije, spet vrnil nazaj pod okrilje "matere Rusije".
Zbiralec ruske zemlje
Putin se torej skuša v rusko zgodovino zapisati kot še eden v vrsti "zbiralcev ruske zemlje" (sobirateli ruskoj zemli) - to je oznaka, ki se je v ruskem zgodovinopisju uveljavila za ruske oziroma moskovske vladarje, ki so od 15. stoletja naprej širili svoje ozemlje in tako tudi "zbirali" vzhodnoslovansko ozemlje, ki je bilo nekdaj del Kijevske Rusije.
Videoposnetek o Putinu in Ukrajini:
Ko je Putin marca 2014 enostransko priključil Krim (tega je sovjetski komunistični voditelj Nikita Hruščov leta 1954 izločil iz Ruske sovjetske federativne socialistične republike in ga priključil Ukrajinski sovjetski socialistični republiki) k Rusiji, je bil za veliko večino Rusov sobiratel ruskoj zemli. Ne preseneča, da je takrat njegova priljubljenost zelo poskočila.
Putina leta 2024 čakajo nove volitve
Velik padec priljubljenosti je Putin doživel novembra 2018, in sicer zaradi nepriljubljene pokojninske reforme. Uspeh v vojni proti Ukrajini bi tako verjetno spet okrepil Putinovo priljubljenost. Ne smemo pozabiti, da Putina predvidoma marca 2024 čakajo naslednje predsedniške volitve.
Takrat bo Putin star že 71 let in če bo zmagal, bo vladal vsaj do leta 2030. V skrajnem primeru bo lahko po ustavnih spremembah, ki so bile na referendumu potrjene leta 2020, vladal do leta 2036. Tega leta bo star 83 let. Seveda je glede ruskih predsedniških volitev treba omeniti, da Rusija ni liberalna demokracija zahodnega tipa, ampak je iliberalna država z močnim avtoritarnim pečatom.
Puč v Kremlju ali ruska revolucija?
Po ruskem napadu na Ukrajino in uvedbi sankcij so nekateri na Zahodu pričakovali, da bodo morda Putina strmoglavili z oblasti njegovi nezadovoljni sodelavci v obliki puča v predsedniški palači v Kremlju. Ali pa da ga bo spodneslo množično nezadovoljstvo ruskega prebivalstva.
Potem ko je bilo jasno, da Rusiji ne bo uspelo z bliskovito vojno premagati Ukrajine, se je na Zahodu veliko ugibalo, ali bo v Kremlju prišlo do nekakšnega puča, s katerim bi strmoglavili Putina. A za zdaj kaže, da ima Putin še vedno v rokah absolutno oblast in da v vrhu ruske politike ali vojske ni izzivalca, ki bi mu jo odvzel.
A kot piše britansko-ameriški zgodovinar škotskega rodu Niall Ferguson, je zahodna stava na nekakšno rusko revolucijo, ki bo odnesla Putina z oblasti, stava na izjemno redek dogodek, in to tudi v primeru, če se vojna ne bi odvijala po Putinovih željah. "Putin bo tako kot večina ruskih voditeljev v zgodovini najverjetneje umrl naravne smrti," še meni zgodovinar.
Kako trdna je Putinova oblast?
Veliko pa je seveda odvisno od tega, kako trdna je Putinova oblast. Številni so prepričani, da je Putin dobesedno avtokrat in da ima največjo osebno oblast v Rusiji po Stalinu – torej, da ima vedno prvo in zadnjo besedo in da mu ni varno oporekati.
Za postalinsko komunistično oblast v Sovjetski zvezi je bilo namreč značilno, da so se odločitve sprejemale bolj kolektivno, z razpravami v najvišjih partijskih političnih organih. Torej je bila to bolj partijska oligarhija (vladavina peščice najpomembnejših partijcev) kot avtokracija (vladavina enega samega človeka).
Ruska tradicija samodrštva
Glede na to, da je bila carska Rusija avtokracija (carskoje samoderžavije se je temu reklo po rusko), ruski car pa je veljal za avtokrata (samoderžec po rusko), Putinova avtokracija ni kakšna ekscesna izjema v ruski zgodovini, ampak skorajda tradicionalno stanje ruske države in družbe.
56