Ponedeljek, 10. 2. 2025, 16.54
17 ur, 5 minut
"Evropa je kolonija ZDA"
Evropa je zamudila vstop v tehnološko dobo. Ker je odvisna od Googla, Microsofta in Appla, je postala ranljiva za izsiljevanje, opozarja šef švicarskega tehnološkega podjetja Proton Andy Yen.
Evropa je bila z močno industrijo dolgo vodilno svetovno gospodarsko območje. Proizvodnja železa, jekla in avtomobilov ter proizvodnja električne energije je bila gospodarska hrbtenica zadnjih 150 let, je v pogovoru za švicarski medij Sonntags Zeitung povedal Andy Yen.
Evropa je zamudila tehnološko revolucijo
Od začetka 21. stoletja pa je postalo jasno, da glavno gonilo gospodarske rasti v 21. stoletju ni industrija, ampak tehnologija. Evropa je to popolnoma zamudila. Tehnološka revolucija se je začela v ZDA, Evropa pa je poleg zamudništva še narobe postavila svoje prednostne cilje.
Kot pojasnjuje Yen, je Evropa, namesto da bi sama vlagala v tehnološki razvoj, raje poceni kupovala tehnologijo od tujih podjetij. Kratkoročni prihranki pri stroških so bili pomembnejši od vprašanja, kaj bi bilo dolgoročno strateško pomembno za celino.
Evropska odvisnost od ameriških podjetij
Zdaj smo v položaju, ko tehnološki šampioni, kot sta OpenAI in DeepSeek, niso ustvarjeni v Evropi, ampak v ZDA ali na Kitajskem.
35-letni Andy Yen, po izobrazbi fizik, je ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Proton Technologies. Leta 2014 je razvil Protonmail, program za šifrirano elektronsko pošto. Podjetje Proton ima sto milijonov strank in zaposluje 500 ljudi v Ženevi, Londonu, Skopju, Tajpeju, Vilni, Pragi, Barceloni in Parizu.
Na vprašanje, kje je razlog za to, Yen odgovarja: "Poglejte, kje Švica ali druge evropske vlade kupujejo svoje sistemske rešitve. Od kod dobijo infrastrukturo v oblaku, e-pošto in programe za obdelavo besedil? Od ameriških podjetij, kot so Microsoft, Google in Amazon. Švica in Evropa sta zdaj koloniji ZDA."
Američani poceni "izkopavajo" evropske dragocene vire
"Pred 150 leti je bilo ravno obratno: Evropejci smo vzdrževali različne kolonije po vsem svetu. Šli smo na primer v Indijo, izkopali dragocene naravne vire po nizki ceni in izdelali visokokakovostno blago, ki smo ga nato prodali Indijcem. Točno to počnejo Američani danes. Po zelo nizki ceni izkopavajo naše dragocene vire – osebne podatke, jih prodajajo oglaševalskemu trgu in tako svojim strankam omogočajo, da za tehnološke storitve plačajo malo ali nič."
Kot opozarja Yen, Evrope izhaja iz napačne premise. "Verjamemo, da če bomo pošteno ravnali z Američani in Kitajci, bodo tudi oni pošteno ravnali z nami. Ampak to je nerealna ideja. Evropska podjetja trenutno nimajo prostega dostopa do kitajskega gospodarstva."
Neenak položaj evropskih podjetij na kitajskem in ameriškem trgu
Kitajska določa, da lahko vse vrste industrijskih poslov izvajajo le kitajska podjetja ali skupna podjetja s kitajsko udeležbo. Čeprav v ZDA takega zakona ni, je zelo izrazita konkurenčna prednost za pionirja na trgu.
Evropa zelo zaostaja za Kitajsko in ZDA na področju umetne inteligence.
"To pomeni, da so evropska podjetja, kot je Proton, dejansko izključena z ameriškega trga. Če dva največja trga na svetu blokirata evropska podjetja, zakaj bi se morala Evropa obnašati pošteno? Na Kitajskem je bilo vedno pravilo 'najprej Kitajska', v ZDA pa je s Trumpom 2.0 spet pravilo 'najprej ZDA'."
Evropa mora spremeniti svoj pristop: najprej Evropa
Na novinarsko vprašanje, ali smo Evropejci naivni, Yen odgovarja: "Ne naivni, ampak neumni. V Evropi je govorjenje o 'najprej Evropa' skoraj tabu. Namesto tega se je v zadnjih 30 letih izvajal pristop 'nazadnje Evropa'."
Zaradi tega pristopa so bili domača tehnološka industrija, evropski lastni tehnološki prvaki uničeni. Potrebujemo spremembo srca. Ne sme nas biti sram, da namerno gradimo svoje industrije tukaj, poudarja Yen.
Občutljivi evropski podatki v ameriških rokah?
Pot naprej je skozi javna naročila. Vlade, javne ustanove in morda celo nekatera podjetja morajo biti zakonsko zavezani k nakupu evropskih tehnologij.
Mark Zuckerberg (Meta), Jeff Bezos (Amazon), Sundar Pichai (Google) in Elon Musk (Tesla, SpaceX, Starlink) so vodje pomembnih ameriških tehnoloških podjetij, ki po mnenju Yena v Evropi poceni "izkopavajo" dragocene vire – osebne podatke.
"Zakaj evropske šole zdaj kupujejo tehnologijo od ameriških podjetij? Zakaj naslednjo generacijo Evropejcev seznanjamo z ameriško tehnologijo in jih povezujemo z njihovimi ekosistemi? Enako velja za bolnišnice. Zakaj jim zaupamo svoje občutljive zdravstvene podatke?" se sprašuje Yen.
Kako lahko Trump dobi Grenlandijo
Opozarja tudi, da smo Evropejci zaradi odvisnosti od ameriške tehnologije izpostavljeni nevarnosti izsiljevanja: "Vzemimo primer Dancev, ki jih zdaj skrbi Grenlandija. Donald Trump je napovedal, da bo Dansko kaznoval z visokimi carinami ali morda celo poslal vojake, da zavzamejo Grenlandijo. A v resnici mu ni treba tako daleč. Trump mora samo podpisati ukaz, ki pravi, da bodo Google, Apple, Meta, Microsoft in Amazon prenehali zagotavljati storitve na Danskem, če Grenlandija od jutri ne bo predana ZDA. Zaradi te grožnje bi Danci isti dan podpisali lastno predajo."