Nedelja, 23. 2. 2025, 11.32
1 ura, 52 minut
Zelenski pripravljen odstopiti, če se bo Ukrajina pridružila Natu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da je v zameno za mir v državi pripravljen odstopiti z mesta predsednika oziroma če se bo Ukrajina pridružila zvezi Nato, poroča BBC. Rusija je v noči na nedeljo nad Ukrajino sicer izstrelila 267 brezpilotnih letalnikov, kar je po navedbah ukrajinske zračne obrambe rekordno število in največ v eni noči od začetka ruske invazije.
Pregled pomembnejših dogodkov dneva:
18.30 Costa sklical izredno zasedanje Evropskega sveta na temo Ukrajine in evropske varnosti
16.49 Zelenski pripravljen odstopiti, če se bo Ukrajina pridružila Natu
16.25 Guterres pozval k pravičnemu dogovoru o koncu vojne v Ukrajini
16.10 Rusija napoveduje novo srečanje s predstavniki ZDA
15.55 Von der Leyen z voditeljema Francije in Velike Britanije o podpori Ukrajini
11.10 London napoveduje nove sankcije zoper Rusijo
10.35 Putin napovedal krepitev ruskih oboroženih sil
10.30 Rusija nad Ukrajino pred objavo Putinovega nagovora izstrelila rekordno število brezpilotnikov
18.30 Costa sklical izredno zasedanje Evropskega sveta na temo Ukrajine in evropske varnosti
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, ki bo namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine, je sporočil v objavi na omrežju X. "Odločil sem se, da 6. marca skličem posebno zasedanje Evropskega sveta. Živimo v odločilnem trenutku za Ukrajino in evropsko varnost," je zapisal Costa.
I have decided to convene a special European Council on 6 March.
— António Costa (@eucopresident) February 23, 2025
We are living a defining moment for Ukraine and European security.
In my consultations with European leaders, I’ve heard a shared commitment to meet those challenges at EU level: strengthening European Defence…
Dodal je, da je "na posvetovanjih z evropskimi voditelji slišal skupne zaveze, da se bomo s temi izzivi spoprijeli na ravni EU: okrepiti evropsko obrambo in odločno prispevati k miru na naši celini ter dolgoročni varnosti Ukrajine". Napovedal je tudi, da bo še naprej sodeloval s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in vsemi državami članicami EU.
Costa se bo skupaj z von der Leyen in več evropskimi voditelji v ponedeljek mudil na obisku v Kijevu, kjer bodo obeležili tretjo obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino. Pričakovati je, da bodo znova zagotovili neomajno evropsko podporo Ukrajini. Zunanji ministri EU bodo medtem ravno tako v ponedeljek razpravljali o svežnju vojaške pomoči Ukrajini, ki ga predlaga visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Obenem naj bi ministri ob tretji obletnici začetka ruske agresije sprejeli 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja doslej sprejetim ukrepom.
16.49 Zelenski pripravljen odstopiti, če se bo Ukrajina pridružila Natu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da je v zameno za mir v državi pripravljen odstopiti z mesta predsednika oziroma če se bo Ukrajina pridružila zvezi Nato, poroča BBC. Od ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa pričakuje "razumevanje" in "varnostna zagotovila".
"Če bo mir za Ukrajino, če res mislite, da moram zapustiti svoj položaj, sem pripravljen. ... lahko ga zamenjam za Nato," je Zelenski po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal na predvečer tretje obletnice začetka ruske invazije na Ukrajino. Kot je dejal, bo "takoj odstopil, če bo to potrebno". Pojasnil je, da je njegov glavni cilj zagotovitev ukrajinske varnosti in priključitev zvezi Nato bi bila po njegovih besedah najboljša rešitev za to, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
"Vsekakor besed, ki jih je Trump uporabil, ne bi opisal kot kompliment. Človek bi bil užaljen ob besedi diktator, če bi bil diktator. Jaz nisem. Sem zakonito izvoljeni predsednik," je dejal Zelenski.
Ukrajinski predsednik je izrazil upanje, da bo ponedeljkovo srečanje zaveznikov Ukrajine v Kijevu "prelomno". "Jutri imamo pomemben sestanek. Mogoče bo prelomen, bomo videli. Tu bo 13 voditeljev, 24 jih bo prek spleta," je povedal.
Spregovoril je tudi o potencialnem članstvu Ukrajine v Evropski uniji, ki bi po njegovih besedah prav tako pomenilo jamstvo za ekonomsko varnost. "Če govorimo o jamstvih gospodarske varnosti, je to za nas najprej članstvo v Evropski uniji. Če Ukrajina ne bo sprejeta v zvezo Nato, potem je, drugič, potrebno redno financiranje ukrajinske vojske, ki bo omogočalo najmanj 800.000 vojakov," je dejal.
Zelenski tudi od ameriškega predsednika Trumpa pričakuje konkretna varnostna zagotovila, da se bo lahko Ukrajina branila pred Rusijo. "Od Trumpa želim medsebojno razumevanje," je dodal. Kijev in Washington sta po njegovih besedah že bližje dogovoru glede ameriškega dostopa do ukrajinskih surovin v zameno za pomoč. "Napredujemo v pogovorih," je dejal ukrajinski predsednik in dodal, da so bili predstavniki Ukrajine in ZDA danes v stikih na to temo. "Ne bom pa podpisal nečesa, kar bo plačevalo še deset generacij Ukrajincev," je zatrdil.
Zelenski je še povedal, da ni užaljen zaradi Trumpovih kritik, z ameriškim predsednikom pa se želi sestati še pred morebitnim srečanjem slednjega z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je ukrajinskega predsednika pred dnevi celo označil za diktatorja, krivdo za vojno v Ukrajini pa pripisal Kijevu. "Vsekakor besed, ki jih je Trump uporabil, ne bi opisal kot kompliment. Človek bi bil užaljen ob besedi diktator, če bi bil diktator. Jaz nisem. Sem zakonito izvoljeni predsednik," je danes glede tega dejal Zelenski.
16.25 Guterres pozval k pravičnemu dogovoru o koncu vojne v Ukrajini
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes v luči bližajoče se tretje obletnice začetka ruske invazije na Ukrajino pozval k mirovnemu dogovoru, ki bo spoštoval ozemeljsko celovitost države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ponovno poudarjam, da je nujno potreben pravičen, trajnosten in celovit mir, ki bo v celoti podpiral suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja," je sporočil Guterres.
"V ponedeljek (...) bodo minila tri leta, odkar je Ruska federacija začela obsežno invazijo na Ukrajino, s čimer je očitno kršila Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodno pravo," je dodal generalni sekretar ZN. "Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne je vojna v Ukrajini resna grožnja ne le miru in varnosti v Evropi, ampak tudi temeljnim načelom Združenih narodov," je še povedal Guterres in pozdravil "vsa prizadevanja za dosego pravičnega in vključujočega miru".
"Ponovno poudarjam, da je nujno potreben pravičen, trajnosten in celovit mir, ki bo v celoti podpiral suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja," je sporočil Guterres.
Ob obletnici začetka vojne v Ukrajini bosta v ponedeljek potekali posebni zasedanji Varnostnega sveta in Generalne skupščine ZN. Varnostni svet bo po napovedih glasoval o predlogu resolucije, ki so ga oblikovale ZDA in v katerem ozemeljska celovitost Ukrajine ni omenjena.
16.10 Rusija napoveduje novo srečanje s predstavniki ZDA
Ruski in ameriški diplomati se bodo še ta teden znova sestali in se pogovarjali o dvostranskih odnosih med državama, je danes napovedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. V Washingtonu medtem napovedujejo podpis dogovora z Ukrajino o dostopu do redkih zemelj v zameno za ameriško pomoč.
"Odprti smo za stike z ZDA, zlasti o temah, ki so povzročile motnje v naših dvostranskih odnosih. Na srečanju, ki bo potekalo konec tega tedna, pričakujemo dejanski napredek," je Rjabkov dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na ruske vire. Dodal je, da se bodo sestali predstavniki zunanjih ministrstev obeh držav, njihovih imen pa ni navedel.
Srečanje bo sledilo pogovorom visokih delegacij v Rijadu, ki sta jih ta teden vodila ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar Marco Rubio. Delegaciji Rusije in ZDA sta razpravljali o vojni v Ukrajini in morebitni normalizaciji odnosov med državama. V pogovorih v Rijadu je sodeloval tudi posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Steve Witkoff, ki je danes dejal, da kmalu pričakuje podpis dogovora z Ukrajino o dostopu do redkih zemelj v zameno za ameriško pomoč.
"Pričakujem, da bo dogovor podpisan še ta teden. Videli ste, da je (ukrajinski predsednik Volodimir) Zelenski pred tednom dni omahoval v svoji zavezanosti. Predsednik Trump mu je poslal sporočilo, da ne bo več omahoval," je za ameriško televizijo CNN povedal Witkoff. "Pri vsakem mirovnem sporazumu bo vsaka od strani morala nekoliko popustiti. To je tisto, kar predsednik zna najbolje - združuje ljudi. Prepričal jih je, da razumejo, da je pot do miru v popuščanju in doseganju soglasja," je še dejal Witkoff in dodal, da verjame v uspešen rezultat pogajanj.
15.55 Von der Leyen z voditeljema Francije in Velike Britanije o podpori Ukrajini
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po telefonskih pogovorih s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierjem Keirom Starmerjem danes zagotovila, da vsi trije neomajno podpirajo Ukrajino. Macron in Starmer bosta prihodnji teden obiskala ZDA in se srečala s predsednikom Donaldom Trumpom.
"Opravili smo dobre pogovore, razpravljali smo o naši neomajni finančni in vojaški podpori Ukrajini," je von der Leyen danes na omrežju X zapisala o telefonskih pogovorih z voditeljema Francije in Velike Britanije. "Izmenjali smo najnovejše informacije o naših stikih z ameriškimi partnerji ter razpravljali o načrtih za obrambo in varnost naše celine," je dodala ob naraščajočih napetostih med ZDA in Evropo glede konflikta v Ukrajini in finančnega sodelovanja v okviru zveze Nato.
Had good exchanges on the phone this weekend with @EmmanuelMacron and @Keir_Starmer.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 23, 2025
We discussed our unflinching support to Ukraine, financially and militarily.
We shared updates on our contacts with US partners and discussed plans for the defence & security of our continent.
Von der Leyen, ki bo v ponedeljek ob tretji obletnici začetka ruske invazije skupaj z delegacijo obiskala Kijev, se je z Macronom in Starmerjem pogovarjala v luči njunih bližajočih se obiskov v ZDA, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Macron se bo v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Trumpom kot prvi evropski voditelj, ki bo na uradnem obisku v ZDA po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, Starmerjev obisk v Washingtonu bo sledil v četrtek.
11.10 London napoveduje nove sankcije zoper Rusijo
London bo v ponedeljek po besedah britanskega zunanjega ministra Davida Lammyja objavil nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. "Jutri nameravam objaviti največji sveženj sankcij proti Rusiji od zgodnjih dni vojne, da bi spodkopali njihov vojaški stroj in zmanjšali prihodke, ki podžigajo uničevalni ogenj v Ukrajini," je dejal.
"To je kritičen trenutek v zgodovini Ukrajine, Britanije in celotne Evrope ... Zdaj je čas, da Evropa podvoji svojo podporo Ukrajini," je v današnji izjavi dejal britanski zunanji minister Lammy. "To je tudi čas, da pritisnemo na Putinovo Rusijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še povedal v današnji izjavi.
David Lammy je v današnji izjavi tudi ponovil podporo Združenega kraljestva Ukrajini, ki vključuje zavezo, da bo London Kijevu letno zagotovil tri milijarde funtov (3,62 milijarde evrov) vojaške pomoči, ter "pripravljenost zagotoviti enote Združenega kraljestva kot del mirovnih sil, če bo to potrebno".
London je doslej že uvedel sankcije zoper približno 1.900 oseb in organizacij, povezanih s Putinovo vlado. Nanašajo se na ruski finančni, letalski, vojaški in energetski sektor, vključno z zamrznitvijo sredstev, prepovedjo potovanj in trgovskimi omejitvami.
Lammy je v današnji izjavi tudi ponovil podporo Združenega kraljestva Ukrajini, ki vključuje zavezo, da bo London Kijevu letno zagotovil tri milijarde funtov vojaške pomoči, ter "pripravljenost zagotoviti enote Združenega kraljestva kot del mirovnih sil, če bo to potrebno". "Zunaj bojišča bomo sodelovali z ZDA in evropskimi partnerji, da bi dosegli trajen, pravičen mir, in pri tem ostali jasni, da o Ukrajini brez Ukrajine ne more biti nič," je še dejal minister.
Britanski premier Keir Starmer je podobno povedal v soboto v ločenih telefonskih pogovorih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ob tem bo v četrtek odpotoval v Washington na pogovore s Trumpom, še poroča AFP.
10.35 Putin napovedal krepitev ruskih oboroženih sil
Ruski predsednik Vladimir Putin je v danes objavljenem videonagovoru povedal, da ruski vojaki v Ukrajini branijo "nacionalne interese". Obljubil je nadaljnjo krepitev ruskih oboroženih sil, ki naj bi prejele več sodobne oborožitve in tehnologije.
Kremelj je predsednikov videonagovor objavil ob ruskem dnevu branilcev domovine, bliža pa se tudi tretja obletnica ruske ofenzive v Ukrajini, ki je sprožila najbolj smrtonosen oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. "Danes, ob tveganju za svoja življenja in s pogumom, odločno branijo svojo domovino, nacionalne interese in prihodnost Rusije," je o ruskih vojakih na fronti po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Putin.
"Vsem sodelujočim v posebni vojaški operaciji se zahvaljujem za borbenost in odločenost za zmago," je Putin dejal v soboto. "Danes ob hitrih spremembah v svetu naša strateška usmeritev krepitve in razvoja oboroženih sil ostaja nespremenjena," je dodal.
"Še naprej bomo izboljševali bojne zmogljivosti vojske in mornarice, njihovo bojno pripravljenost kot bistven sestavni del varnosti Rusije (in) jamstvo njene sedanje in prihodnje suverenosti," je dodal. Kot je dejal, želijo ruske oborožene sile opremiti z "novimi, sodobnimi modeli" orožja in opreme.
Putin je 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo "za demilitarizacijo in denacifikacijo" zahodne sosede. "Vsem sodelujočim v specialni vojaški operaciji se zahvaljujem za borbenost in odločenost za zmago," je dejal. "Danes, ob hitrih spremembah v svetu, naša strateška usmeritev krepitve in razvoja oboroženih sil ostaja nespremenjena," je dodal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.
10.30 Rusija nad Ukrajino pred objavo Putinovega nagovora izstrelila rekordno število brezpilotnikov
Rusija je ponoči nad Ukrajino izstrelila 267 brezpilotnih letalnikov, kar je po navedbah ukrajinske zračne obrambe rekordno število in največ v eni noči od začetka ruske invazije, od katerega bodo v ponedeljek minila tri leta.
Tiskovni predstavnik ukrajinskih zračnih sil Jurij Ignat je 267 brezpilotnih letalnikov, ki so jih v noči na danes opazili na ukrajinskem nebu, označil za "rekordni napad" od začetka ruske invazije, ki se je začela 24. februarja 2022. Med njimi jih je 138 prestregla zračna obramba, 119 pa se jih je "izgubilo", ne da bi povzročili škodo, je Ignat zapisal v objavi na Facebooku.
Ukrajinska zračna obramba sestreljuje ruske brezpilotne letalnike.
Ni sporočil, kaj se je zgodilo s preostalimi desetimi droni. V ločeni izjavi ukrajinskih oboroženih sil na Telegramu pa je navedeno, da je bilo v napadu prizadetih več regij, vključno s prestolnico Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je ruska vojska ponoči prestregla 20 ukrajinskih dronov.
V ruskem zračnem napadu je pred tem v soboto zvečer v mestu Krivoj Rog v osrednjem delu Ukrajine umrla ena oseba, še pet pa je bilo ranjenih, so danes sporočile regionalne oblasti.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnji izjavi po nočnih napadih sporočil, da je Rusija ta teden nad cilje v Ukrajini izstrelila skoraj 1.150 brezpilotnikov, več kot 1.400 vodenih bomb in 35 raket.
V ruskem zračnem napadu je v soboto zvečer v mestu Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine umrla ena oseba, še pet pa je bilo ranjenih, so danes sporočile regionalne oblasti.