Zaradi spola v EU vsak dan poškodovana ali ubita ženska

Kot navaja prispevek Evropskega novinarskega središča (ENR), skupnega projekta evropskih tiskovnih agencij, katerega članica je tudi STA, je EU v zadnjih letih sprejela več ukrepov za dosego teh ciljev. Med drugim je končala pristopni proces k istanbulski konvenciji, katere pogodbenica je Evropska komisija postala oktobra 2023. Pet držav članic – Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva in Slovaška – istanbulske konvencije sicer še ni ratificiralo.

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu je prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument na to temo. V njej je nasilje nad ženskami opredeljeno v štirih ključnih oblikah: fizičnem, spolnem, psihološkem in ekonomskem.

Korak v pravo smer, a tarča kritik

Maja 2024 je bila sprejeta evropska direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Z njo so na ravni EU kriminalizirane nekatere oblike nasilja nad ženskami, kot sta pohabljanje ženskih spolovil in prisilna poroka, pa tudi spletno nasilje –  na primer nesoglasna izmenjava intimnih podob, spletno zalezovanje, spletno nadlegovanje ter spodbujanje sovraštva in nasilja na podlagi spola.

Direktiva je bila razglašena za velik korak v pravo smer, vendar je bila tudi tarča kritik, saj države članice niso dosegle soglasja glede pravne opredelitve posilstva, navaja ENR. Države članice morajo direktivo prenesti v svoje nacionalne zakonodaje in politike do junija 2027. Vendar premiki v državah članicah niso enaki, prav tako ne obseg potrebnih sprememb.

V indeksu enakosti spolov EIGE 2024 je bil predstavljen razvoj politik in zakonodaje s področja nasilja nad ženskami v EU in državah članicah. V njem je navedeno, da je nasilje nad ženskami "razširjeno in premalokrat prijavljeno".

Glede na statistične podatke in podatke iz raziskav po vsej EU, ki so bili uporabljeni za indeks, je 31 odstotkov žensk, starejših od 15 let, v EU doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 57 odstotkov žrtev pa je imelo zdravstvene posledice. Po podatkih EIGE je opredelitev femicida v EU različna, zato se številke razlikujejo, primerjava pa je težavna. Vse države članice nimajo posebnih zakonov glede femicida. V Franciji je po podatkih notranjega ministrstva leta 2023 bilo 96 žensk žrtev "femicida v zakonu".

"Skoraj vsak dan se zgodi umor ženske"

V Španiji je bilo leta 2024 zaradi "spolnega nasilja" v razmerju ali družini umorjenih 48 žensk. Od leta 2003 so v Španiji partnerji ali bivši partnerji umorili 1.293 žensk. Leta 2024 je bilo v BiH 12 femicidov, a ker ni enotnega registra nasilja v družini, sta otežena spremljanje obsega problema in učinkovito odzivanje institucij.

Italija je leta 2024 poročala o več kot 90 umorih žensk. Po podatkih notranjega ministrstva je najmanj 48 žrtev ubil njihov partner ali bivši partner. Približno ena od petih žrtev je bila starejša od 70 let.

V Nemčiji je bilo leta 2023 približno 938 deklet in žensk žrtev poskusa ali dokončanega femicida. Od tega jih je 360 umrlo. "Skoraj vsak dan se zgodi umor ženske. Vsak dan je približno štiristo žensk žrtev nasilja v svojih odnosih," je novembra dejala ministrica za ženske Lisa Paus, ko je predstavila prvo poročilo o razmerah.

Čeprav je EU s pravnega vidika naredila odločne korake, pa morajo oblikovalci politik, civilna družba in državljani nujno ukrepati, vztraja EIGE. Poročilo razkriva skrb vzbujajočo stopnjo tolerance do nasilja nad ženskami, saj 17 odstotkov anketiranih meni, da so poročila o spolni zlorabi ali posilstvu pogosto pretirana. 46 odstotkov moških in 26 odstotkov žensk meni, da je finančni nadzor v odnosih sprejemljiv, 27 odstotkov moških in 15 odstotkov žensk pa meni, da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu sprejemljivo.

Nazadovanje pravic žensk

Tudi politično nasprotovanje enakosti spolov je vse večje. Poročilo organizacije ZN za ženske je ta teden opozorilo, da so v četrtini držav po svetu pravice žensk nazadovale zaradi različnih dejavnikov, od podnebnih sprememb do nazadovanja demokracije.

"Vprašanje enakosti spolov pomeni vprašanje napredka. O enakosti spolov se ne sme razpravljati – morala bi biti tako naravna kot zrak, ki ga dihamo. Je bistvo našega evropskega načina življenja," je v petek ob predstavitvi načrta komisije za krepitev pravic žensk dejala evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib.

Nasilje na podlagi spola pa ne povzroča le neizmernega trpljenja, temveč tudi velike gospodarske stroške. Po oceni EIGE iz leta 2021 znašajo v EU približno 366 milijard evrov, pri čemer nasilje nad ženskami predstavlja 79 odstotkov tega zneska. Stroški izhajajo iz fizičnih in čustvenih posledic nasilja, stroškov za postopke kazenskega in civilnega pravosodja ter izgub v ekonomski proizvodnji, še navaja ENR.

Novice Tanja Fajon pozvala: To moramo storiti skupaj

Novice Mednarodni dan bo poudaril pomen spoštovanja pravic za vse ženske

Mnenja Bolje izobražene in slabše plačane