Tadej Pogačar
Primož Roglič
Po Sloveniji
Sobotni intervju
Sobota, 26. 4. 2025, 4.00
51 minut
Sobotni intervju: Bogdan Fink
Bogdan Fink: Dirke Po Sloveniji ne moremo imeti oktobra, ker vse skupaj izgubi smisel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,84
Direktor dirke Po Sloveniji Bogdan Fink se v zadnjem mesecu pred 31. izvedbo slovenske pentlje z ekipo posveča še zadnjim organizacijskim podrobnostim.
Le še dober mesec dni nas loči do začetka 31. kolesarske dirke Po Sloveniji, ki se bo v sredo, 4. junija, začela na Tartinijevem trgu v Piranu in nato po petih etapah v nedeljo, 8. junija, končala na Novem trgu v Novem mestu. Dolgoletni direktor slovenske pentlje Bogdan Fink se z ekipo že posveča še zadnjim podrobnostim organizacije, nekaj skrbi pa mu povzroča Mednarodna kolesarska zveza (UCI), ki še ni objavila preliminarnega koledarja dirk za leto 2026. Že za letošnje leto so imeli zaradi dogovorov v ozadju težave. S Finkom smo se pogovarjali o zadnjih pripravah na dirko, o Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju - razgovoril se je o njegovih potezah, ki puščajo ljudi odprtih ust -, o tem, kako potekajo pogajanja z UCI, Giru, ki letos pride tudi na slovenske ceste, in idejah za prihodnost.
31. izdaja dirke Po Sloveniji bo potekala med 4. in 8. junijem, prireditelji, z dolgoletnim direktorjem največje kolesarske dirke pri nas Bogdanom Finkom na čelu, se zdaj posvečajo le še podrobnostim. Trase so že predstavili, prav tako ekipe, ki se bodo udeležile boja za zeleno, a izzivov ne manjka vse do cilja v Novem mestu. Takoj po njem pa se že začnejo priprave na naslednjo izvedbo.
Letošnja dirka se bo začela na Tartinijevem trgu v Piranu in končala tradicionalno v Novem mestu. Kolesarji bodo prevozili 799 kilometrov in nekaj več kot 12 tisoč višinskih metrov, a letos je prireditelje neprijetno presenetila novica z Mednarodne kolesarske zveze, ki je slovensko pentljo prestavila iz njenega tradicionalnega termina (tretji teden junija) v začetek meseca. Prednost je dala enodnevni šprinterski dirki po Köbenhavnu, ki so jo izdatno finančno podprli danska vlada, mesto Köbenhavn in občina Roskilde. S takšnimi vložki Slovenija ne more tekmovati, zato se pojavlja nekaj zaskrbljenosti, da bi slovenska dirka lahko doživela še kakšen premik na koledarju.
A še prej bodo Dolenjci stiskali pesti za svojega posvojenega sina, nekdanjega smučarskega skakalca Primoža Rogliča, ki je profesionalno kolesarsko kariero začel prav pri Adrii Mobil in bo čez dva tedna kot kapetan nemške Red Bull - BORE - hansgrohe v Italiji začel napad na svojo drugo zmago na Giru.
Čez dva tedna se začenja Dirka po Italiji, čez dober mesec dni že dirka Po Sloveniji, zagotovo malce narašča tudi nervoza pri vas.
Seveda, ampak gre za pozitivno nervozo. Stvari se počasi premikajo proti cilju tudi pri nas in delamo še tiste zaključne stvari. Kot vsako leto.
Kaj pa so te zaključne stvari? S čim se ukvarjate en mesec pred dirko?
Na trasi lahko še pride do manjših sprememb.
Z natančno finalizacijo trase. To sicer vedno določimo že prej, ampak do dirke ne moreš vedeti, ali bodo na določenem odseku kakšna obnovitvena dela ali karkoli. Imamo več kot 800 kilometrov trase in vsega nimamo pod nadzorom, ne kakšnih lokalnih cest, sploh pa ne državnih. Potem poskušamo to načrtovati, pa se trasa lahko premakne, ukvarjamo se tudi še z zadnjimi finalizacijami ciljev.
Lokacija teh je sicer že jasna, ampak še lahko pride do manjših sprememb, ali je ciljna črta 50 metrov naprej ali nazaj, denimo. To so zadnje prilagoditve po ogledih. In recimo na Golteh je bil sneg do začetka aprila, šele zdaj imamo torej realno sliko tamkajšnjega stanja. Pozimi nismo mogli videti ceste. Kje je treba pokrpati luknje, policija ima svoje varnostne načrte, mi svoje, hoteli, prenočišča, bilten dirke, oglasi in tako naprej.
Izjemna priložnost za rekreativce
Prav na delu kraljevske četrte etape slovenske pentlje s ciljem na Golteh bodo prireditelji letos vpeljali atraktivno novost. Premierno bodo izvedli preizkušnjo za rekreativne cestne kolesarje My Tour of Slovenia na relaciji Mozirje–Golte. Vsi strastni cestni kolesarji se bodo lahko preizkusili na dirki v stilu profesionalcev. Rekreativci bodo lahko v soboto, 7. junija, na isti dan kot profesionalni kolesarji doživeli, kaj pomeni biti del karavane Tour of Slovenia.
Pa se z občinami in pristojnimi ministrstvi glede cest nič prej ne usklajujete, da bi vedeli, kje bodo kakšni večji gradbeni projekti?
Seveda se. Zagotovo. Mi priprave začnemo že eno leto pred dirko, ampak saj veste, kako je, na koncu je vedno nekoliko drugače. Ni nujno, da tista informacija, ki jo dobiš novembra, drži tudi aprila.
Kako pa je z Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI), ali pošljejo na ogled kakšnega kontrolorja, kot smo denimo vajeni iz smučarskega svetovnega pokala?
Ne, posebnega nadzornika ne pošiljajo, tako ali tako pridejo njihovi sodniki. Letos imamo tudi prvič VAR (asistenčni video sodnik), ki ocenjuje varnost dirke, ustreznost trase in tako naprej. To imamo zdaj tudi v kolesarstvu. Ob tem bo pazil na nepričakovane tekmovalne zadeve, na primer če bo kdo v šprintu spreminjal smer in podobne zadeve. Mi sodnike že prej obvestimo o trasi, jih opozorimo na kakšne nevarne dele, kar jih v vsakem primeru moramo, in na nek način oni tudi dajo soglasje. S sodniki UCI smo tako ali tako ves čas v stiku.
Zdaj pridemo do tega spremenjenega termina in me zanima, kako sploh potekajo pogajanja z mednarodno kolesarsko zvezo za umestitev dirke v koledar. Je kaj lobiranja in kako potekajo ta pogajanja? V vaš tradicionalni termin so se vrinili Danci …
Zagotovo so bili oni v lobiranju precej boljši oz. mi sploh nismo vedeli, kaj se v ozadju dogaja. Ampak kot ste videli, je bil štart Dirke po Franciji pred dvema letoma na Danskem in takrat so se tudi dogovorili za to dirko v Köbenhavnu in je to dogovor, za katerega ni vedel nihče razen UCI in ASO (prireditelj Tour, op. p.). Mi nismo vedeli.
Kako pa se dogovarjate? Zdaj bodo nova pogajanja, končuje se namreč triletno obdobje, ko je UCI nazadnje za izvedbo dirke ranga proSeries in WorldTour …
Nekaj skrbi jim povzroča UCI.
Ta pogajanja potekajo že od lanske dirke. Takoj po njej smo začeli in nato novembra in zdaj aprila nadaljevali. Junija naj bi bil z zamudo sprejet tudi program dirk. Ponavadi je osnutek programa narejen že konec aprila in poslan vsem organizatorjem, zdaj pa zaradi raznoraznih zapletov, ne samo glede dirke Po Sloveniji, temveč tudi pri drugih ... UCI bi namreč rad razširil program dirkanja za deset dni in tudi na druge celine, kar je težko.
Tudi letošnje svetovno prvenstvo v Ruandi ima vpliv na to. Zakaj? Zato ker je to lahko na nek način tudi krizno območje ali pa ne. Vsekakor se je treba ustrezno pripraviti, tudi s cepljenjem, in vprašanje je, kako bo s tem prvenstvom. Seveda bo izpeljano, ampak bomo videli, s kakšnimi kolesarji. Zagotovo pa bo na visoki ravni, tega se sploh ni treba bati.
Ampak zaradi vseh teh stvari koledar zamuja. Hočejo uskladiti vse datume, tudi za drugo leto so nekateri datumi za največje dirke fiksni, vse drugo pa se lahko spreminja. Tudi Dirka po Luksemburgu je bila sprva v začetku junija, pa potem v polovici junija, zdaj pa je septembra. In te italijanske dirke, Tre Valli Varesine in podobne, so bile včasih avgusta, zdaj pa so septembra. Ti premiki se ne dogajajo samo nam, temveč še komu drugemu.
Pa se morda nakazuje kakšna grožnja, da bi lahko prišlo še do kakšnega večjega premika dirke Po Sloveniji? Navedli ste primere, kjer je šlo za večmesečne premike, celo sezonske, iz poletja v jesen.
Jaz mislim, da ne. Ne vem, ker nisem v komisiji, ampak mislim, da ne. Ravno to smo UCI poskušali dopovedati, da je Slovenija najbolj zelena drugi, tretji teden v mesecu juniju, naša nacionalna barva v kolesarstvu pa je zelena, logotip in slogan dirke je "Borba za zeleno" (Fight for Green) in mi ne moremo imeti tekme oktobra, ker vse skupaj izgubi smisel, izgubimo svojo identiteto. To je tisto, kar jim želimo dopovedati. Seveda pa je tekmovalno junijski termin odličen, zato bi želeli biti v tem terminu vsi. Ko smo mi leta 2005 izbrali ta termin, ta ni nikogar zanimal. Bili smo mi in dirka po Švici, zdaj pa je kar naenkrat gneča. Ampak to je stvar kapitala.
V tem pogledu pa Slovenci že tradicionalno težko tekmujemo.
Ne moremo. Smo tako majhna država, imamo dva milijona ljudi, vemo, kakšen je BDP, vemo vse. V tako globalnih športih, kot je kolesarstvo, se težko borimo.
Slovenska pentlja bo tudi letos izjemno zanimiva, direktor pa pričakuje izenačen boj vse do zadnjega metra.
Sprememba termina s štartom le teden dni po koncu Gira bo zagotovo vplival na udeležbo ...
Poglejte, smo pa letos dobili ekipi Lidl - Trek in Visma | Lease a Bike. Zadnje že dolgo ni bilo, prva prihaja sploh prvič. Po mojem mnenju bo najbolj izenačena konkurenca na dirki. Je bila pa naša dirka vselej priložnost za kolesarje, da se izkažejo. Tukaj smo gledali kolesarje, ki so zmagovali ali se borili za visoka mesta, čez dve, tri leta pa smo jih videli tudi na največjih dirkah. Ni vedno vse v tem, da pridejo največji zvezdniki, Pogačar, Roglič ali Evenepoel. Na nek način so dali možnost mladim, da se izkažejo, ker je dirka Po Sloveniji v proSeries in je za te mlade fante dirka, ki jo morajo zmagati.
Zato bo dirka zagotovo zanimiva do zadnjega metra, ker bo konkurenca izenačena. Ti fantje imajo motiv, da se prebijejo skozi konkurenco. Če si mlad kolesar in kar naenkrat tekmuješ proti Pogačarju, Evenepoelu ali pa Mattiasu Skjelmoseju denimo, ne prideš kar tako zraven. Nekje moraš začeti in naša dirka to omogoča. Ali so prišle velike "face", ko si že pred dirko vedel, kdo bo zmagal, ali pa je bila konkurenca izenačena do konca. Zadnja leta, odkar smo dodali Trško goro in še nekatere klance, nam je to uspevalo, bilo je napeto do konca.
Se pravi, da je slovenska pentlja na nek način ena od valilnic bodočih šampionov? To sta nenazadnje dokazala tudi Tadej Pogačar in Roglič.
Je, ampak je tudi zanimivo, da je Pogačar prej zmagal Tour de France kot dirko Po Sloveniji. Prvo leto je bil do 23 let, pa je bil peti, potem je bil dvakrat četrti, ampak v kakšni konkurenci! Zmagal je Roglič, drugi je bil Rigoberto Uran, tretji Matej Mohorič in četrti Pogačar. 2019 je bil spet četrti, ko je zmagal Diego Ulissi, potem pa je eksplodiral. In to, kdaj pride do te eksplozije, je vprašanje, nekateri zablestijo prej, drugi kasneje. Je pa naša dirka pomembna tudi za športne direktorje in vodje ekip. Rečejo, tako, tukaj imaš dirko, to je ekipa, program je tak in tak, to moraš zmagati.
Če ne, vemo, da nisi iz pravega testa. To priložnost morajo izkoristiti, predvsem pa se zadnja leta res dirka na vso moč vse od štarta do cilja. Če smo denimo do leta 2023 vse časovnice zadeli skoraj do potankosti, smo jih lani popolnoma zgrešili, ker gre vse hitreje. Tekmovalci so boljši, ceste so boljše, kolesa so boljša, aerodinamika, predvsem pa taktika. Zdaj ni več teh zgodb, ko so pustili beg na štiri minute, pa nadzorovali, ga ujeli in dirkali le zadnjo uro. Zdaj se dirka ves čas, in če pogledamo prav vse dirke, povprečne hitrosti naraščajo. Tudi pri nas, v Izoli, VN Adrie, Goriška Brda, vse gre hitreje. Dirka se drugače, ne dirka se le uro ali dve, dirka se od štarta na vso moč.
Tadej Pogačar je dirko Po Sloveniji dobil v letih 2021 in 2022.
Ta šport je v času treh desetletij dirke Po Sloveniji močno zrasel ...
Je in k temu so ogromno pripomogli tudi uspehi naših fantov.
In ko smo že pri naših fantih, čez dva tedna gre vaš Primož Roglič na Giro po svojo drugo rožnato majico. Kako gledate na to? Zagotovo z malo ponosa, z Rogličem bodo Adria Mobil, dirka Po Sloveniji in novomeško kolesarstvo vselej povezani.
Da, s ponosom, seveda. Ampak jasno je, da vsi Slovenci navijamo za naše. Za naše športnike na splošno, seveda tudi za naše kolesarje. Primož je v ožjem krogu favoritov tudi na Giru, rad bi ponovil tisto zmago izpred dveh let. Mislim, da je upravičeno in zasluženo v tem ožjem krogu favoritov, na koncu pa bo zmagal šport, to je tri tedne dolga dirka.
Najbrž ste gledali njegovo zmago v Kataloniji, videti je močan, drugače pa se je malce skrival, v programu letos nima veliko dirk in jasno je, kaj so njegovi cilji.
Jaz nisem več strokovnjak, moje laično mnenje pa je, da je on izpopolnil treninge na višini, se pravi višinske priprave, s katerih gre neposredno na dirke. To je izpopolnil in tudi drugi delajo enako. Ne bi rekel, da se je skrival, vozil je Katalonijo, kar je sedem dni dirkanja, v programu ima še Giro in Tour, in ko vse to sešteješ ter prišteješ še kakšen dan dirkanja ob koncu sezone, to pomeni 50, 60 dni dirkanja, kar je na tej vrhunski ravno toliko, kot telo lahko zdrži.
Prepričan sem, da bo v pravi formi, tudi taktika njegove ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe bo zagotovo dobra, kot je bila že v Kataloniji, ko je napadel šele zadnji dan dirke. Prepričan sem, da bi zmagal že v soboto, pa so skrajšali etapo in je moral prestaviti na nedeljo. Mislim, da bo nekaj podobnega v igri v zadnjem tednu tritedenskih dirk. Te se namreč dobiva v zadnjem tednu, v prvih dveh pa se jih lahko le izgubi. V prvih dveh tednih ne moreš zmagati, mogoče le Tadej Pogačar, ki je lani izpeljal šolsko. Skratka, prepričan sem, da bo Primož na Giru odlično pripravljen in bo skupaj z ekipo naredil vse, da dirko dobi.
"Primož je upravičeno in zasluženo v ožjem krogu favoritov za zmago na Giru."
Pogačar je lani dvojček Giro – Tour napadel izjemno suvereno. Pričakovali smo, da bo kdo poskušal kopirati njegov pristop, ampak ali ni to morda tudi past, nevarnost, da tekmovalec pregori?
Seveda je nevarno! Seveda. Da se tega lotiš, moraš biti človek Pogačarjevega kova. Takšnih je v zgodovini le peščica. Moraš biti ekstra šampion, potem pa se to lahko greš.
Vi ste bili v profesionalni karieri specialist za enodnevne dirke. Kako pa gledate na Pogačarjev spomladanski šov, ko zmaguje ali se bori za zmage na teh najspektakularnejših klasikah, čeprav je po postavi več ali manj hribolazec?
O tem se veliko pogovarjamo, to je fenomen zdajšnjega kolesarstva. Česa takšnega doslej še ni bilo. Njega daš na dirko Milano–Sanremo in dirka na zmago, daš ga na Flandrijo, Roubaix in dirka na zmago. Julija se bo z Jonasom Vingegaardom ali kom drugim boril za zmago na Touru. Vingegaarda zdaj ni nikjer. Torej takšnega asa, šampiona, kot je Pogačar, po mojem mnenju v kolesarstvu še ni bilo. Tako ne mislim samo jaz, to pravijo mnogi.
Fant obvlada taktiko, fant je mojster kolesa, pedaliranja, točno ve, kje mora biti. Po fizični moči je odličen, ampak to fizično moč lahko z nepravilno razporeditvijo na delih trase, predvsem na Flandriji, Roubaixu in podobnih klasikah, tudi vržeš stran. Bili so že šampioni, ki so mislili, da so najboljši, pa so naredili dve, tri taktične napake, ostali zadaj in je bilo konec. Preveč energije porabiš, če moraš loviti. Za moje pojme takšnega kolesarja, kot je Pogačar, ni bilo. Kamorkoli ga postaviš, se znajde in dirka na zmago. Res osupljivo.
Pred Roubaixom smo veliko pisali o teži, vatih na kilogram, absolutnih vatih in tako naprej ter ugotavljali, kako Pogačar res nima fizičnih predispozicij za takšne dirke. Pa nas je vse zopet pustil odprtih ust. Enodnevne dirke so izjemno intenzivne. Kakšne so specifike?
"Normalnemu človeku ali pa tudi športniku je zelo težko razložiti, saj je tako, kot pelje on, videti zelo enostavno."
Statistične številke pred Roubaixom so nam povedale, da je imel zmagovalec dirke v povprečju v vseh teh letih 75, 76 kilogramov in bil visok nekje okoli 179 in 181 centimetrov. On ne sodi v to in seveda so mu vsi odsvetovali udeležbo, ampak z njegovim talentom, njegovo močjo, obvladanjem kolesa, taktiko in vsem tem je očitno mogoče. On naredi.
Ampak še enkrat ponavljam, da ti to uspe, moraš biti Pogačar. Normalnemu človeku ali pa tudi športniku je zelo težko razložiti, saj je tako, kot pelje on, videti zelo enostavno. Spomnimo se le na lanski Giro denimo. Zadnji teden se je peljal popolnoma enostavno. On se pelje, drugi se mučijo. Videti je povsem enostavno, ampak je daleč od tega. Dojemanje je popolnoma drugačno, povprečne hitrosti naraščajo, vse gre hitreje, tako da on očitno ima to v sebi, pa je vseeno, ali je en dan, pet dni ali tri tedne. On to ima.
Kar pa je strašljivo – pozitivno za nas, vendar strašljivo za njegovo konkurenco –, je to, da kamorkoli gre, je v igri za zmago. On je konstanten, on nima dirk za trening, tudi Roglič nima dirk za trening, tudi Remco Evenepoel ne. Tega preprosto ni več. Prideš in dirkaš. Včasih pa so ti fantje, Lance Armstrong, Jan Ulrich, tudi Vincenzo Nibali, kakšno dirko odpeljali le zato, da so se malo aklimatizirali, potrenirali, potem pa odstopili. Zdaj pa je to nekaj povsem drugega, tudi tekmovalni dnevi so zminimalizirani.
Pogačar je v boju za zmago na domala vseh profilih dirk, morda na te kolesarje stare šole še najbolj spominja Vingegaard, ki se bolj ali manj osredotoča le na eno, resda najpomembnejšo dirko v sezoni.
Pogačar je tukaj v prednosti tudi zato, ker je dal vso to šolo do 12., 13. leta skozi, Jonas pa se je kasneje pridružil športu in tukaj malo zaostaja. Včasih mu mora malo pomagati ekipa pri stvareh, ki jih Pogačar morda lahko reši sam.
Je pa najboljši hribolazec na svetu, ki zna to svojo prednost dobro izkoristiti s pomočjo ekipe.
Tako je.
Giro letos pride v Slovenijo, cilj 14. etape bo v Novi Gorici, kar bo del slavja prestolnic kulture. Se organizatorji Gira posvetujejo z vami, ko gostujejo v Sloveniji, ali pa organizatorji kakšne druge dirke, ki pride k nam?
Slovensko etapo Gira je zakoličil Rok Lozej.
Da in ne. Organizator tega dela oz. tisti, ki je našel traso že pred tremi leti, je Rok Lozej. Takrat, ko so se začeli dogovarjati, so nam rekli, da vedo, da znamo organizirati, ker imamo svojo dirko na visoki ravni. Tudi letos ni bilo dvomov, da Rok in njegova ekipa ter del kolesarske zveze v Brdih in Gorici ne bi bili dobri soorganizatorji.
Ali tudi sami gledate na takšne datume, kot je denimo prestolnica kulture? Ali ste razmišljali, da bi vrnili Italijanom in s slovensko pentljo obiskali sosede?
Mi smo, kar se tiče Gorice, že leta 2023 vedeli, da bo tam letos praznično in lani je bila prva prireditev v sklopu te prestolnice kulture cilj etape dirke Po Sloveniji. To je bil neke vrste neuraden začetek praznovanja prestolnice kulture. Vsak športni dogodek, predvsem pa kolesarska dirka, je tudi kulturni dogodek in lani smo to začeli. Vedeli pa smo tudi, da leta 2025 naše dirke ne bo v neposredni okolici Gorice, ker bo tam Giro. Za 2026 pa bomo videli, kako bo vse potekalo. Ampak ti dogovori so, o teh stvareh nenehno razmišljamo. Ko smo imeli prvi cilj v Ormožu, je ta sovpadel s praznovanjem 600-letnice mesta. To so zgodbe, ki jih iščemo, seveda.
Lani ste obiskali vse štiri sosednje države, kar je bila lepa simbolika …
Tudi letos gremo čez Hrvaško v drugi etapi, cilj pa bo v Ormožu. To je kot lanskoletna etapa, le da v obratni smeri. Ko smo prišli v Evropsko unijo leta 2004, smo šli čez vse sosednje države, lani pa smo to ponovili, ker je bila jubilejna, 30. izvedba dirke. Zgodovino in tradicijo moramo paziti, moramo biti ponosni nanjo, saj je ni mogoče kupiti. To je bil dogodek, ki nas je razveselil, in morda ga v prihodnosti še ponovimo.
Cilja etape pa že nekaj časa ni bilo v sosednji državi. Pred leti je bil v Beljaku in je bilo odlično. A to je najbrž precej večji organizacijski zalogaj, kot da se le malo pelješ čez mejo, kajne?
Trikrat smo bili v Beljaku, enkrat v Zagrebu in enkrat v Bazovici. Do tega bo zagotovo še prišlo. Če se bo dirka razvijala, kot se je doslej, bo do tega prišlo bolj ali manj avtomatično. Zagotovo pa so za kaj takšnega potrebni pogovori, ki se morajo začeti že leto, celo dve prej. Moraš približno vedeti za traso, potem potrebuješ lokalno podporo, lokalnega sogovornika, ki ti bo tudi odprl vrata pri raznoraznih dovoljenjih. Res smo vsi skupaj EU, ampak so povsod prisotne lokalne specifike. To je kar velik projekt.
Ali so različne krize v zadnjih letih kaj zapletle tovrstna dogovarjanja? Dobro še imamo v spominu covid-19, zdaj je nekaj vojnih žarišč, begunski valovi in tako naprej.
Zagotovo te zadeve niso dobrodošle v športu in zagotovo ne vplivajo pozitivno na šport. Ampak treba je poskusiti, treba je izkoristiti vsa sredstva, ki jih imamo in poznamo, in potem se na koncu vidi, ali si uspešen ali ne. Vnaprej pa se ne predajamo, to je nenazadnje tudi bistvo športa. Predati se ne smeš nikoli!
