Ste zasvojeni s sladkorjem?

Niste edini in za to ni kriva le slaba samokontrola. Razlog je specifično delovanje sladkorja, snovi, ki jo številni strokovnjaki primerjajo s psihoaktivnimi snovmi, kot so tobak, alkohol in kokain. Sladkor je eden izmed pomembnih krivcev za debelost in ima znaten vpliv na zdravje celotnega organizma. Odvečen sladkor ogroža jetra, slabo vpliva na presnovo, slabi možganske funkcije in je povezan s sodobnimi obolenji, kot so presnovni sindrom, srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2 in celo rak. Kljub zavedanju o njegovi škodljivosti se mu pogosto težko upremo in ga zaužijemo znatno preveč. Podobno obnašanje opazimo pri osebah, zasvojenih z nekaterimi prepovedanimi snovmi. Vam to da kaj misliti?

Sladkor deluje podobno kot kokain

V naših možganih obstaja sistem, ki nas nagradi z ugodjem, ko počnemo stvari, ki omogočajo preživetje rase. Jemo in pijemo zato, da preživimo, iz istega razloga se družimo z ostalimi ljudmi in smo spolno aktivni. Užitki, ki jih začutimo ob teh početjih, so posledica delovanja nekaterih možganskih snovi. Ti procesi so t. i. možganski sistem nagrajevanja, ki je glavno gonilo evolucije. Nekatera početja, ki prav tako kot hrana, pijača in spolnost stimulirajo možganski sistem nagrajevanja, za preživetje niso potrebna. Sem spada na primer uživanje nekaterih psihoaktivnih snovi. Sladkor v nagrajevalni sistem posega podobno, a je za razliko od njih dovoljena, poceni in enostavno dostopna snov, ki je družbeno popolnoma sprejemljiva.

Zakaj je sladkor lahko zasvajajoč

Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja spodbudi izločanje nevrotransmiterja serotonina, ki nas pomirja in izboljšuje razpoloženje, prav tako poviša izločanje dopamina, snovi s pomembno vlogo v prej omenjenem možganskem nagrajevalnem sistemu. Dopamin je soudeležen pri razvoju najrazličnejših odvisnosti, tudi pri odvisnosti od sladkorja. Dopamin je za telo izredno pomembna snov, nujna za preživetje, a težava je, da sladkor na njegovo izločanje deluje kot nekakšen superstimulans, veliko bolj kot na primer jajca ali zelenjava. Povišan dopamin za možgane predstavlja zelo intenzivno nagrado, zato ni čudno, da se sladkorju tako težko upremo. Možgani si ga namreč želijo vedno bolj pogosto, saj hlepijo po ugodju, ki ga prinaša. Za piko na i pride do tolerance, pojava, ko za enak občutek ugodja potrebujemo večji odmerek – sladkorja pojemo vedno več. Pogosteje se prepustimo želji po sladkem, bolj se nam ta vzorec usede v zavest. Tako ustvarimo navado oziroma avtomatski odziv, ki lahko preraste v odvisnost.

Kako se sladkorju izogniti

Sladkor najdemo v številnih industrijsko predelanih živilih, v pijačah pa tudi v nekaterih živilih, za katera marsikdo meni, da so zdrave alternative belemu sladkorju, čeprav to ne drži. Sem spadajo na primer rjavi sladkor, agavin sirup, javorjev sirup in med.

Prenehajmo s pitjem sladkih pijač in jih nadomestimo z vodo. Pred nakupom živil vedno preverimo sestavine in ne kupujmo takih z veliko sladkorja. Povišajmo uživanje kakovostnih živil, kot so jajca, zelenjava z malo škroba, meso, oreški in polnomastni mlečni izdelki brez dodanega sladkorja. Da, prav ste prebrali – polnomastni. Vedno bolj jasno je, da nepredelane maščobe, tudi nasičene, niso razlog za pojav sodobnih bolezni in jih je priporočljivo uživati. Ogljikovi hidrati po drugi strani niso nujna snov, ki bi jo morali zagotoviti s hrano, saj si zna telo glukozo za svoje potrebe izdelati samo iz nekaterih drugih snovi.

Pri hujšanju ne štejejo le kalorije

Ko pojemo sladko jed, naraste krvni sladkor (glukoza) in prične se sproščati hormon inzulin. Inzulin transportira krvni sladkor iz krvi v celice in kmalu pride do njegovega upada. Takrat zaznamo željo po še več sladkorja, zato s hranjenjem nadaljujemo. Ob tem je treba opozoriti, da se isto zgodi ob uživanju številnih škrobnatih jedi, saj se škrob pred vstopom v krvni obtok spremeni v glukozo. Za hujšanje tako še zdaleč niso pomembne samo zaužite kalorije. Naš uspeh in sposobnost nadzora nad prehrano je zelo odvisen od tega, kakšna so razmerja med hranili v naših obrokih. Prehrana, ki temelji na ogljikohidratnih živilih, po prepričanju mnogih znanstvenikov ni najboljša pot, saj pogosto vodi v pogost občutek lakote, prenajedanje in obremenjenost ter do nekaterih kroničnih obolenj. Kot primernejši način priporočajo t. i. LCHF prehrano, pri kateri ogljikove hidrate uživamo omejeno, zmerno uživamo beljakovine in povišamo vnos kakovostnih maščobnih živil.

Se moramo odpovedati sladicam?

Tisti, ki me spremljate na moji strani Stašina fit kuhinja, veste, da pripravljam ogromno sladic. Njihova posebnost je v tem, da so brez moke in dodanega sladkorja. Namesto moke uporabljam mlete mandlje in kokosovo moko, namesto sladkorja pa odlična naravna sladila brez kalorij Sukrin, ki so po okusu, videzu in uporabi zelo podobna sladkorju. Sukrin sladila so brez energijske vrednosti in ne vplivajo na dvig krvnega sladkorja in inzulina ter so priporočljiva za vse, ki se izogibajo sladkorju, a se ne želijo odpovedati sladicam.

Recept: kosmiči brez žit In dodanega sladkorja

Ideja za kosmiče brez žit in dodanega sladkorja se mi je porodila, ko sem na svoji strani na Facebooku Stašina fit kuhinja večkrat dobila vprašanje, kaj jesti zjutraj namesto običajnih kosmičev, če želimo znižati ogljikove hidrate in sladkor v prehrani. Zato sem naredila kosmiče brez žit in z naravnim sladilom Sukrin.

Sestavine:

­ nekaj žlic mešanih oreškov ­ nekaj žlic kokosovih kosmičev ­ 1 žlica sladila Sukrin ­ ščepec vanilje v prahu ­ ščepec cimeta ­ 2 rebri temne čokolade ­ 1 manjši košček kokosove maščobe ­ 1 žlica chia semen (po želji)

Priprava:

Teflonsko ponev segrejemo in v njej raztopimo kokosovo maščobo. Dodamo oreške, kokosove kosmiče, vaniljo v prahu in cimet ter posujemo s sladilom Sukrin. Sladilo se hitro raztopi, zato ves čas mešamo, da se ne prismodi, pazimo tudi, da temperatura ni previsoka. Ko sladilo Sukrin karamelizira, odstavimo, ohladimo in na večji deski sesekljamo. Pretresemo v posodo, dodamo sesekljano temno čokolado in chio (po želji).

Pripravila: Staša Grom, dipl. dietet., www.fitkuhinja.si