Sobota, 21. 5. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Mala sipa ljubi mladi bob
Čas je, da bob spet postane cenjena stročnica.
Čakala sem ga točno leto dni. Svež mlad bob. Na naših tržnicah je popolna eksotika, pri sosedih poleg graha prva stročnica. Čeprav ga zdaj v najboljšem sosedu lahko kupite tudi zmrznjenega, uvoženega iz lepe njihove, ga seveda ni čez svežega.
Bob, o bobu govorim. O tej, kdo ve, zakaj, z naših vrtov izgnani stročnici. Lani sem ga na tržnici kupila iz radovednosti in zato, ker vem, da ga je rada jedla moja babica in da ga ima rada moja mama. Nisem zapletala stvari, skuhala sem ga na maslu in postregla s krompirjem. Potem sem leto dni čakala na novega in se medtem podučila, kaj vse se lahko naredi z bobom.
Od enolončnic do kruha
Mladega se lahko še v strokih ocvre, lahko se ga umeša v enolončnice, lahko se ga le prepraži na olivnem olju, lahko se ga kuha z mladim mesom, z rižem tako kot rižibiži, lahko se ga skuha v omaki s česnom in peteršiljem, lahko se ga skuha z artičokami, a najbolj me je presenetilo, da so ga pri nas nekoč mleli v moko in pekli bobov kruh.
Bob so nekoč mleli v moko in iz nje pekli kruh.
Bob je sicer ena najstarejših gojenih rastlin, jedli naj bi jo že v kameni dobi. Vedno je veljal za rastlino Sredozemlja. O njem je pisal Homer. Rimljani so imeli cvetove boba za simbole smrti. Tako Grki kot Rimljani so ga imeli redno na mizi, najbolj znan grški recept je še vedno mladi bob z limono.
Prav tako ga jedo Arabci. V 11. stoletju je arabski pisec Abu Bakr al-Malik opisal pražen bob z maslom in mlekom, kot ga še vedno kuhajo v Tuniziji, Egipčani pa so verjetno daleč največji jedci boba, saj je ful, kot ga imenujejo Arabci, del vsakdanje prehrane, ali zmlet v falaflu ali skuhan v gosti omaki. Celo znameniti francoski cassoulette naj bi izhajal iz arabske jedi, ki ni nič drugega kot ovčetina z bobom, medtem ko ima francoska različica svinjino in bel fižol. Italijani pa tradicionalno za prvi maj prisegajo na solato z bobom in pecorinom.
Mladi bob lahko ocvrete kar v strokih.
Dalmatinci prisegajo na kombinacijo boba in sip
Mene je najbolj zanimala kombinacija sipe in boba, značilna za Dalmacijo. Morda zato, ker je tako nenavadna, morda zato, ker so v času mladega boba v ribarnicah tudi male sipice. Preprosto, na žlico, okusno in nasitno.
Aha, in še zakaj se reče bobu bob? Ker se reče popu pop. V resnici pa zato, ker je v praslovanščini bob pomenil karkoli okroglega v stroku. Če je kdo hotel natančneje povedati, da ni jedel fižola, temveč bob, je torej moral reči bobu bob.
Sipe z bobom
1 kg sipic
300 dag boba
1 čebula
2 stroka česna
pol pločevinke pelatov
2 dcl belega suhega vina
olivno olje
vejica rožmarina
vejica peteršilja
sol
poper
Bob sperite in ga kuhajte v slani vodi približno petnajst minut, da se zmehča. Ohladite ga in mu odstranite opno. Medtem očistite sipe, odstranite jim črnilo in jih nasekljate na kolute. Če so sipe res majhne, jih lahko pustite cele. Na olivnem olju prepražite nasekljano čebulo in česen, dodajte sipe, malce prepražite, dokler ne postanejo bele, nato dodajte pelate in prilijte vino. Posolite, popoprajte, dodajte rožmarin in pokrito kuhajte, dokler se sipe ne zmehčajo, kar je približno pol ure. Po potrebi dolivajte še vino ali ribjo jušno osnovo, lahko pa tudi vodo. Ko se sipe zmehčajo, dodajte bob in, če vam je všeč, tudi sipino črnilo, nato pa kuhajte še od pet do deset minut. Sipe z bobom lahko postrežete s polento, krompirjem ali kruhom.