Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
15. 9. 2015,
14.03

Osveženo pred

9 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

advertorial Pekarna Pečjak burek aditivi zdrava prehrana recept

Torek, 15. 9. 2015, 14.03

9 mesecev, 2 tedna

Veste, kaj jeste? O prijaznih deklaracijah in zloglasnih E-jih.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Od decembra 2014 so v EU na deklaracijah živil navedeni alergeni, konec novembra bo obvezno ločevanje med naravnimi in sintetičnimi barvili, kmalu pa tudi navedba hranilnih vrednosti. Za kaj gre?

Na prvem mestu je kakovost hrane

Misel na potrošnika med pridelovalci in proizvajalci hrane je vse večja, saj ta ni več osredotočen zgolj na ceno in privlačno embalažo, temveč vse bolj gleda na kakovost hrane. Tako je v zadnjih letih prehrambna zakonodaja uvedla kar nekaj novosti, ki potrošniku dajejo možnost, da natančno preuči, kaj kupi.

Tako je na primer od letos naprej na hrani obvezen podatek o mogočih alergenih, ki se skrivajo v obroku. Postopoma se širi tudi tabela prehranskih vrednosti, ki gre v smer, da bodo morali vsi ponudniki prehrambnih izdelkov kupcu ponuditi tudi ta podatek. Tako bo potrošnik takoj vedel, ali je obrok, ki ga je zaužil, zadostil potrebo po pravilnem razmerju hranil v obroku.

Kakšen je sodoben potrošnik?

Sodoben potrošnik se zaveda pomena kakovostne hrane za dobro počutje, zato vse bolj zavrača procesirano hrano. A hkrati si želi prednosti sodobne hrane, kot je hitrost priprave. Pri tej pa išče občutek, da je domača. Živilska industrija se trudi ugoditi tej želji, a hkrati je naloga potrošnika, da je ozaveščen in da prepozna kakovosten obrok.

Poiščite prijazno deklaracijo ali t. i. clean label

Trend prijaznih deklaracij pomeni predvsem upoštevanje potrošnikovih želja glede tega, kaj je v živilu.

Pod to oznako naj bi bilo živilo, ki je naravno, ne vsebuje aditivov, konzervansov in je iz sestavin, ki se uporabljajo v tradicionalni kuhinji. Gre za čiste sestavine oziroma sestavine, med katerimi ni prostora za t. i. E-je, oznake, ki povejo, kateri aditiv je dodan k hrani.

A ni tako preprosto. Če bi proizvajalci želeli svoje izdelke očistiti vseh E-oznak, bi morali nehati uporabljati tudi koristne dodatke, brez katerih tako zaželenih prehranskih izdelkov ne bi bilo več.

O E-jih oziroma aditivih

E-ji so med kupci nezaželeni, saj so prepričani, da ti označujejo nekakovostno, umetno hrano, ki predstavlja tveganje za zdravje. To včasih tudi drži, a ne popolnoma. Če aditiv pridobi E-oznako, namreč pomeni, da so ga organi EU na podlagi testov in preizkusov prišteli med varne. Cilj E-jev je, da se poenotijo oznake za sestavine na deklaracijah – za lažje mednarodno trgovanje, uskladitev zakonodaje in za dobro informiranost potrošnikov.

Aditivi so naravne in umetno ustvarjene snovi, ki so živilom dodane in ne predstavljajo običajne, tipične sestavine: živilom jih dodajajo namensko, iz tehnoloških razlogov v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, hrambi, za izboljšanje prehranskega profila, arome ali videza. Nekatere so ljudje uporabljali že pred tisočletji: s soljo so daljšali obstojnost mesa, z začimbami so boljšali okus jedi, s sladkorjem in kisom so konzervirali sadje in zelenjavo.

Razlikujte med škodljivimi in neškodljivimi E-ji

V EU je za uporabo v živilih odobrenih več kot 300 aditivov, ki so označeni z E-oznakami – te morajo biti navedene tudi na deklaracijah živil. Kateri aditivi se smejo dodajati posamezni vrsti živila in koliko, je regulirano z zakonodajo. Kot sodoben potrošnik se boste aditivom težko popolnoma izognili, a pomembno je, da prepoznate razliko med zaželenimi in nezaželenimi.

Aditive za živila delimo takole:

- Kisline so dodane zaradi ostrega okusa, najpogosteje se uporabljajo: kis, citronska kislina, tartarska kislina, jabolčna kislina, fumarska kislina, mlečna kislina. - Sredstva za uravnavanje kislosti spreminjajo in uravnavajo kislost oziroma bazičnost živil. - Sredstva za ohranjanje sipkosti preprečujejo sprijemanje in skepljanje praškov. - Sredstva proti penjenju zmanjšujejo oziroma preprečujejo penjenje živil. - Antioksidanti se uporabljajo kot sredstva za konzerviranje, saj preprečujejo oksidacijo živil. - Sredstva za vzhajanje vplivajo na povečanje prostornine živil, pri tem pa se ohrani hranilna vrednost. - Prehranska barvila so dodana živilom zaradi privlačnejšega videza. - Emulgatorji omogočajo, da voda in olja ostanejo homogenizirana (npr. mleko) in v emulziji (npr. majoneza, sladoled). - Ojačevalci okusa poudarijo obstoječe okuse živil. - Sredstva za ohranjanje vlage preprečujejo izsušitev živil. - Konzervansi preprečujejo, da bi se živilo pokvarilo zaradi plesni, bakterij in drugih mikroorganizmov. - Stabilizatorji so sredstva za zgoščevanje in želirna sredstva in dajejo živilom trdnejšo strukturo. - Sladila živilom dodajajo zaradi okusa. Sladila nadomestijo sladkor zaradi nizke kalorične vrednosti.

Pekarna Pečjak je vzoren primer prijaznih deklaracij

V Pekarni Pečjak močno poudarjajo prijazne deklaracije. Trudijo se, da bi potrošniku ponudili čim bolj kakovostne proizvode, ki pa bi hkrati ustrezali sodobnemu načinu življenja, ko pogosto zmanjka časa za pripravo kakovostnega obroka.

Tako ves čas preverjajo recepte in ugotavljajo, kako bi lahko enako kakovost in obstojnost dosegli z zmanjševanjem števila sestavin na splošno, tudi E-dodatkov, ki jih tudi sicer minimalno uporabljajo, toliko, kolikor zahtevajo tehnološki procesi in zahteve po varnosti živil.

Zato tudi spodbujajo branje deklaracij, saj mora potrošnik vedeti, kateri dodatki so nujni za obstojnost hrane in niso slabi za zdravje, kateri pa so dejansko škodljivi.

Ne spreglejte