Prometna varnost v Sloveniji: manj žrtev, a več prekrškov in hudih poškodb

Slovenija ostaja pod evropskim povprečjem prometne varnosti

Uradna statistika je tako sicer prikazana kot boljša, a statistika je tudi na področju prometne varnosti varljiva. Ali varnost soditi le po številu smrtnih žrtev, ki so dejansko najbolj tragična posledica prometnih nesreč, ali tudi po številu prekrškov (neposredni pokazatelj prometne kulture) in dejstvu, da nimamo nobenega konkretnega predloga za omejitev vožnje v nasprotno smer na avtocesti in da v Sloveniji še vedno veliko voznikov vozi skozi rdečo luč na semaforiziranih križiščih?

Policisti lani izrekli šest odstotkov več glob

V evropskem vidiku je Slovenija po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev še vedno pod evropskim povprečjem. Bi bile naše ceste, če bi upoštevali tudi število prekrškov ali huje poškodovanih potnikov, na lestvici med državami EU uvrščene še nižje?

Lani so namreč policisti v Sloveniji izrekli 303 tisoč glob, leto pred tem pa 286 tisoč.

"Razloge za manj smrtnih žrtev in manjše število nesreč lahko iščemo tudi pri dejstvu, da javnost vsi vse bolj osveščamo o pomenu prometne varnosti. Boljša je tudi cestna infrastruktura, morda tudi zaradi uvedbe vinjet vse več ljudi vozi po avtocesti. Svoje zagotovo dodajo tudi tehnološko naprednejši in varnejši avtomobili ter boljša medicinska pomoč ponesrečenim. Dejstvo, da smo imeli lani manj smrtnih žrtev, a zato več huje poškodovanih ljudi, morda tudi kaže na vpliv boljše avtomobilske varnosti," je povedal Igor Kapun s policijske prometne postaje v Ljubljani.

Kakšen vpliv ima na prometno varnost vse slabša infrastruktura?

Čeprav so v Sloveniji državne ceste v vse slabšem stanju, se je število žrtev nesreč na regionalnih cestah lani zmanjšalo. So se vozniki tam že navadili na vse luknje in so preprosto začeli voziti počasneje in previdneje?

Kapun se strinja, da je podatek o stanju infrastrukture v poročilu o prometnih nesrečah in varnosti prometa v Sloveniji premalokrat poudarjen.

"Vladi razlagamo, da investicija v cestno infrastrukturo dolgoročno ni strošek. Radi bi pripravili predlog sistemskega financiranja, v katerega bi radi vključili tudi zavarovalnice. Ob manj nesrečah bi imele tudi zavarovalnice večji dobiček," razmišlja Igor Velov, v. d. direktorja agencije za varnost prometa.