Druga kariera
Nedelja, 11. 8. 2024, 4.00
3 mesece, 2 tedna
Druga kariera (373.) – Veronika Macarol
Dvakratna olimpijka Veronika Macarol na razpotju: Najtežje je, ko moraš po koncu kariere začeti na novo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,56
V rubriki Druga kariera gostimo Veroniko Macarol, nekdanjo jadralko, dvakratno udeleženko olimpijskih iger, ki letošnje igre spremlja od daleč in ob tem čuti posebne vrste nostalgijo.
V rubriki Druga kariera gostimo Veroniko Macarol, eno najboljših jadralk v slovenski zgodovini. V tandemu s Tino Mrak je dvakrat osvojila naslov evropskih prvakinj v razredu 470, na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Solunu sta bili tretji, na olimpijskih igrah pa dvakrat povsem blizu medalji. S 37-letno Primorko, ki prekipeva od idej in energije, smo se pogovarjali o njeni športni karieri, obžalovanju in občutkih, ko se znajdeš na karierni prelomnici.
Ilustracija Tonija Vodiška, ki krasi navijaške majice njegovih navijačev, je delo Veronike Macarol. Vir: Instagram/veronikamacarol_art.
Če ste Veroniko Macarol pogrešali na olimpijskih igrah v Parizu, pa ste lahko vsaj med proslavljanjem srebrne olimpijske medalje Tonija Vodiška večkrat slišali njeno ime. Primorka, ki vse bolj jadra v umetniških vodah, je namreč avtorica digitalne ilustracije, ki je krasila majice navijačev njenega someščana, ki je po novem tudi olimpijski podprvak.
Nekdanja vrhunska jadralka tudi v svojem ustvarjalnem delu ostaja zvesta morju. Po zaslugi staršev – mama je bila mladinska državna prvakinja v četvercu, oče pa dvakrat državni prvak v dvojcu – je odraščala z vodo in ob vodi. Jadrati je začela s šestimi leti, vmes jo je zaneslo tudi v veslanje, kar ji je dalo discipline in zavedanja, da zmore trpeti v športu in prenašati fizične napore, nekje pri 16 letih pa se je začela zavedati, da je jadranje lahko tudi njena poklicna pot.
Dvakrat se je udeležila olimpijskih iger in bila obakrat blizu olimpijski kolajni. S Tino Mrak, partnerko v jadralnem razredu 470, sta leta 2016 v Rio de Janeiru končali na šestem mestu, potem ko jima je odličje odnesel protest japonske posadke. V Tokiu pred tremi leti sta bili peti, tudi takrat sta se borili za medaljo, a žal ostali brez nje. Dvakrat sta bili evropski prvakinji in dvakrat bronasti na stari celini, s svetovnega prvenstva v Solunu 2017 pa sta se vrnili z bronom.
Naša sogovornica se je po Tokiu, ko je bilo znano, da bo v razredu 470 olimpijska disciplina le še v mešanih posadkah, najprej poigravala z idejo, da se loti kajtanja, celo Vodišek jo je nagovarjal, da bi se poskusila v mešanih dvojicah, a so se z rojstvom hčerke Lily njene prioritete korenito spremenile. Kaj počne danes in kaj sporoča mladim športnikom?
Macarolovo smo obiskali v njenem domačem Kopru, ki se po novem ponaša s kar dvema olimpijskima medaljama, zlatom judoistke Andreje Leški in srebrom kajtarja Tonija Vodiška.
Jadranje je v času olimpijskih iger vedno deležno več pozornosti kot v preostalem obdobju, še posebej po zaslugi uspehov slovenskih jadralcev. Kako vi letos spremljate olimpijske igre, zdaj ko niste več del te scene? Kako podoživljate svoje olimpijske čase?
Moram priznati, da je precej drugače. Na olimpijskih igrah sem bila vedno tako osredotočena na same igre, da sem se odmaknila od preostalega dogajanja, nikogar nisem kontaktirala, nisem brskala po telefonu, zato je zdaj zame zelo drugače. Priznam, da me zdaj, ko po televiziji spremljam, kako tekmujejo in kako iskreno se veselijo medalj, seveda zgrabi nostalgija. Še posebej, ko osvojijo medaljo in si mislim, da nama s Tino to žal ni uspelo.
Leta 2016 na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru ste ji bili zelo blizu. Se vam zdi, da bi olimpijska medalja v vašem življenju karkoli spremenila?
Da, zdi se mi, da kar precej manjka. Vsi športniki delamo, delajo za medaljo na olimpijskih igrah. Tekme svetovnega pokala, evropska in svetovna prvenstva, pa čeprav nama tudi medalje od tam veliko pomenijo, so na nek način le priprava na olimpijske igre. Olimpijske igre so vrhunec in vsi športniki delajo zanje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo v Riu? Brez protesta japonske posadke bi bila olimpijska medalja verjetno vaša? Takrat ste po diskvalifikaciji v osmem plovu s tretjega mesta nazadovali na sedmo.
Če ne bi prišlo do protesta, bi se v regato za medalje uvrstili s tretjim mestom. Seveda ne morem vedeti, kako bi tisto regato odpeljali v tem primeru, saj bi bil pritisk zagotovo drugačen, tako pa sva šli na start povsem sproščeno in na koncu regato zmagali. Ampak da, če bi se odvilo brez protesta, bi danes imeli srebrno olimpijsko medaljo. Kadar se spomnim na Rio, imam še danes grenak priokus. Ni se mi zdelo pošteno.
"Kadar se spomnim na Rio, imam še danes grenak priokus."
Na olimpijskih igrah v Tokiu sta s Tino Mrak osvojili odlično peto mesto, potem pa vas več nismo videli. Ste že po Tokiu vedeli, da boste zaradi ukinitve olimpijskega razreda 470 zaključili kariero? Kakšne načrte ste imeli? Ste že razmišljali o novem življenjskem poglavju, družini?
Družino sem si želela ustvariti že prej, a sem pred Tokiom vseeno še enkrat prednost dala športu. Ko si enkrat del ekipe, in midve s Tino sva bili ekipa, ni enostavno kar prekiniti kariere in partnerja pustiti na cedilu. Moj načrt je bil, da se poslovim po olimpijskih igrah v Tokiu, s tem, da se je to zaradi prestavitve iger še za eno leto podaljšalo. Po koncu iger sem se odločila, da je dovolj, navsezadnje nisem več najmlajša, poleg tega sem toliko let vse vlagala samo v šport …
"Ko si enkrat del ekipe, in midve s Tino sva bili ekipa, ni enostavno kar prekiniti kariere in partnerja pustiti na cedilu."
Ampak priznam, da tudi če sem si tega želela, mi je bilo po koncu kariere vseeno zelo težko. Vedela sem, da v razredu 470, kjer so po novem mešane posadke, ne bom več nadaljevala, sem pa razmišljala o kajtanju. Pozneje sem si premislila, saj sem kmalu ugotovila, da bo težko spet nekaj graditi od začetka. Dejstvo je, da za vrhunski nivo potrebuješ znanje, vrhunsko opremo, poiskati moraš sponzorje … skratka, začeti bi morala z ničle. No, vseeno sem si kupila opremo in se začela učiti, potem je prišla Lilija (hči Lily) in plani so se hitro spremenili.
Tandem Mrak – Macarol je leta 2021 na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil odlično 5. mesto.
Sprejem za Tino Mrak in Veroniko Macarol po 5. mestu v Tokiu.
Ste vseeno razmišljali, da bi vztrajali v jadranju, s tem da bi morali poiskati moškega jadralca za mešano posadko v razredu 470?
Da, razmišljala sem tudi o tem, v našem klubu (Jadralni klub Pirat, op. a.) je bil nek fant, ki je tudi že jadral v razredu 470, ampak potem sem zanosila in o tem nisem več razmišljala.
Kdaj ste potem sprejeli odločitev o koncu kariere?
Najprej sem načrtovala, da bi se o prihodnjih korakih odločila po rojstvu Lily, a sem hitro videla, da materinstvo ne bo združljivo s športom. Tudi nisem se več počutila tako močno kot včasih, jadranje je zelo fizičen šport, pomislila sem tudi na vse poškodbe, ki so me pestile med kariero, in ne vem, če bi bila vse to pripravljena ponoviti.
Mi je pa v športu malo žalostno to, da toliko let vlagaš v šport in se mučiš, potem pa prideš do točke, ko bi končal kariero in moraš vse začeti na novo. Iskati službo … ničesar nimaš zagotovljenega. V tem obdobju je res zelo težko. Nekateri se, ko končajo porodniško, vrnejo v službo, mene pa zdaj iskanje službe še čaka.
"V športu mi je malo žalostno to, da toliko let vlagaš v šport in se mučiš, potem pa prideš do točke, ko bi končal kariero in moraš vse začeti na novo. Iskati službo … ničesar nimaš zagotovljenega."
Poleg tega jadranje ni športna panoga, ki prinaša bajne zaslužke za obdobje po koncu kariere.
Da, večino tega, kar dobiš od sponzorjev, vložiš v opremo, v jadrnico in jadra, ker brez dobre opreme ni rezultatov. Zveza ti krije trenerja, stroške potovanja na regate, startnine …
Mi je pa v športu malo žalostno to, da toliko let vlagaš v šport in se mučiš, potem pa prideš do točke, ko bi končal kariero in moraš vse začeti na novo. Iskati službo … ničesar nimaš zagotovljenega. V tem obdobju je res zelo težko. Nekateri se, ko končajo porodniško, vrnejo v službo, mene pa zdaj iskanje službe še čaka.
Bi danes s to modrostjo, ki jo prinesejo izkušnje, karkoli storili drugače?
Da, verjetno bi izbrala drug študij. Takrat sem se odločila za študij arhitekture, a mi ta danes ne koristi kaj dosti. Ko sem se na jadralni zvezi zanimala glede zaposlitve, sem izvedela, da bi bilo glede tega najlažje, če bi končala Fakulteto za šport. Če želiš ostati v športu, si brez diplome na fakulteti za šport dokaj omejen.
VIDEO: Kaj Veronika Macarol sporoča mladim športnikom?
Na fakulteti za arhitekturo je bilo najbrž glede odsotnosti manj razumevanja?
Ja, zanimivo je, da nisem mogla dobiti statusa športnika, tudi profesorji so mi dali vedeti, da če v tekočem letu zaradi regat ne morem opravljati obveznosti, projektov, jih bom pač prihodnje leto. Nobenih privilegijev nisem imela. Zaradi študija sem tudi izpustila olimpijske igre v Londonu leta 2012.
Leta 2018 sta bili Veronika Macarol in Tina Mrak izbrani za ekipo leta.
A ne za dolgo. Ko me je po igrah v Londonu kontaktirala Tina, takrat sem bila že absolventka in žal je pri tem tudi ostalo, sem si rekla, ok, bom poskusila še enkrat, tako ali tako mi ostaja samo še diploma in par izpitov, a je žal pri tem tudi ostalo. Fakulteto sem morala odklopiti, enostavno ne moreš dveh stvari hkrati.
Danes mi je seveda žal, da fakultete še nisem končala, navsezadnje študij arhitekture traja skoraj pet let, in če si želim iskati službo na tem področju, moram fakulteto zaključiti. Kaj pa vem, zdaj je kar precej težko vse skupaj.
Macarolova se ukvarja tudi s poslikavami. Tudi umetnina na torbi na fotografiji je njeno delo.
Ukvarjate se tudi s slikarstvom, poslikavami pohištva, tekstila, boste skušali v tej smeri ustvariti svojo drugo kariero?
Vsaka stvar, ki jo začneš na novo, je težka. Zdi se mi, da imam zelo veliko stvari, ki me veselijo in ki jih obvladam, od fotografije, dizajna, digitalne ilustracije, slikanja, arhitekture. Zelo veliko stvari me zanima in zelo veliko stvari rada počnem, tako da tipam teren in se iščem.
Opravila sem tudi tečaj za trenerko v jadranju, vendar ne vem, če se vidim v tem. Kot trenerju se ti najbolj splača iti v tujino, a glede na to, da so regate po vsem svetu, to spet zahteva ogromno odsotnosti od doma. V času jadralske kariere smo bili tudi po mesec dni odsotni od doma.
"Vsaka stvar, ki jo začneš na novo, je težka. Zdi se mi, da imam zelo veliko stvari, ki me veselijo in ki jih obvladam, od fotografije, dizajna, digitalne ilustracije, slikanja, arhitekture. Zelo veliko stvari me zanima in zelo veliko stvari rada počnem, tako da tipam teren in se iščem."
Ste razmišljali, da bi združili ljubezen do bark in umetnosti, recimo v smislu poslikav bark ali jader?
Da, to bi bilo super, zanimata me šport in umetnost, kaj pa vem, potrebuješ dobro idejo, potem ti morda lahko uspe. Gotovo si bom najprej ustvarila spletno stran in na njej objavila vse svoje izdelke, veliko ljudi me sprašuje po tem. Rada bi zaključila študij in si poiskala službo. Kje pa to bo, bomo še videli. Zdaj iščem nekaj, kjer mi ne bo muka iti v službo. Kjer mi ne bo težko vstati in iti v službo. Pogodba s Slovensko vojsko se mi izteče čez tri mesece.
Mislite, da bi vam olimpijska medalja pomagala pri odpiranju vrat?
Ne vem, bi pa meni osebno to dalo zadovoljstvo, ne vem pa, če tudi še kaj več. Morda bi mi odprlo tudi kakšna vrata, še posebej v tujini.
Preberite še:
